Skupina podpisnikov pobude za razpis referenduma o sistemskem zakonu o izbrisanih je na ustavno sodišče vložila zahtevo za preizkus nedavne odločitve državnega zbora. Ta je prejšnji teden pobudo zavrnil.
Grims meni, da sklep državnega zbora, da ne bo razpisal predhodnega zakonodajnega referenduma o sistemskem zakonu, predstavlja grob in neutemeljen poseg v pravico državljanov in državljank oziroma tistih nekaj več kot 1250 - ih, ki so podpisali njegovo pobudo.
Grims namreč meni, da je protipravno in etično nevzdržno, da poslanci, ki so sami povzročili - po njegovem mnenju - očitno neustavno stanje, sedaj očitajo zavlačevanje postopka njemu. Ustavno sodišče, ki še vedno ni odločilo o pritožbi Grimsove predhodnice Sandre Letice, tako torej čaka še ena naloga. Ker gre za dve zelo podobni pobudi, tretjo in četrto po vrsti. In dve zelo podobni pritožbi, pa lahko pričakujemo, da ju bo ustavno sodišče obravnavalo kar hkrati.
Ustavno sodišče naj ugotovi razpihovanje sovraštva proti državi
Ustavno sodišče naj bi na Grimsov predlog odločilo, da pomeni razširjanje neresnic v tujini o dogajanju v času slovenske osamosvojitve "razpihovanje sovraštva in nestrpnosti proti Republiki Sloveniji ter vsem njenim državljankam in državljanom". Grims pri tem med drugim omenja izjavo "italijanskega levega radikalca". Slednji je po podatkih Grimsa za POP TV izjavil, da bo skupaj z Mirovnim inštitutom iz Ljubljane demonstriral v Novi Gorici, ker so ga "tovariši iz Slovenije obvestili, da je bilo tukaj 30.000 ljudem odvzeto državljanstvo", navaja Grims v zahtevi ustavnemu sodišču. To je po mnenju Grimsa v nasprotju s 63. členom ustave, ustavno sodišče pa naj s tega vidika preuči delovanje Mirovnega inštituta, ki ga vlada po podatkih Grimsa plačuje z denarjem davkoplačevalcev. Po poročanju nekaterih medijev so namreč člani inštituta omenjene informacije posredovali v nekatere države Evropske unije, trdi član izvršilnega odbora največje opozicijske stranke.
