Od vseh predpisov, ki jih je treba za vstop v EU sprejeti, jih je bilo do decembra letos sprejetih 72 odstotkov. Na službi vlade za evropske zadeve sicer opozarjajo, da ne gre za večje zamude. Potrebni temeljni sistemski zakoni so namreč sprejeti, tako da Slovenijo čakajo le še manjše prilagoditve, sicer pa je večina preostalega dela vezana na čas tik pred vstopom v EU.
Odstotkovno se najslabše pri sprejemanju ustreznih aktov odrežejo nekatera ministrstva, ki imajo decembra 68-odstotno stopnjo usklajenosti z EU. Pri tem na SVEZ izpostavljajo, da so ministrstva povečini morali čakati na sprejemanje temeljnih sistemskih zakonodaj, preden so sploh lahko začeli sprejemati ustrezne predpise.
Število predpisov, ki jih morajo slovenske institucije še sprejeti, je spremenljivo. Pravni red Evropske unije namreč sproti nastaja in Slovenija se mu tako tudi sproti prilagaja. Glede na stanje v aprilu 2002 se je do decembra 2002 zaradi nastajanja nove evropske zakonodaje število aktov, ki jih bo morala država sprejeti za vstop v EU, povečalo s 1344 na 1417. Upoštevajoč to stanje bo moral državni zbor po navedbah SVEZ do vstopa sprejeti še 72 ustreznih aktov, vlada 68, vsa ministrstva skupaj pa čaka sprejemanje nadaljnjih 255 aktov.
Institucije čaka še kar nekaj dela
Na marsikaterem področju, pravijo na SVEZ, je zakonodaja že v celoti ali skoraj v celoti prilagojena, na nekaterih pa Slovenijo čaka še kar nekaj dela. Med področji, kjer je nalog še nekaj, je področje prostega pretoka blaga, kjer bo treba sprejeti še 23 odstotkov potrebnih predpisov, od tega sedem zakonov, področje prostega pretoka storitev, kjer na sprejem čaka še 12 odstotkov potrebnih predpisov, od tega devet zakonov, področje prostega pretoka kapitala kjer do polne usklajenosti manjka še enajst odstotkov, vključno s petimi zakoni, na področju transporta je uskladitev 72-odstotna, kar pomeni, da je treba sprejeti še 30 predpisov, od tega štiri zakone.
Nadalje bo pri davkih treba sprejeti še šest zakonov, sicer pa, skupaj z dodatnimi podzakonskimi akti še 40 odstotkov od vseh predvidenih predpisov, na področju okolja je bilo sprejetih 65 odstotkov vseh predvidenih predpisov - sprejeti jih bo treba še 72, od tega šest zakonov, pri zaščiti potrošnikov do evropskih standardov manjka še 21 odstotkov predpisov, med temi trije zakoni, na področju pravosodja in notranjih zadev pa bo treba sprejeti še devet zakonov oziroma, skupaj z vladnimi in ministrskimi podzakonskimi akti, še 16 odstotkov predpisov.
Neusklajeno je tudi področje kmetijstva
Veliko dela ostaja tudi na področju najkompleksnejše skupne evropske politike - kmetijstva. Do decembra je bilo kmetijstvo z EU zakonsko usklajeno do 60 odstotkov. Sprejeti so bili 203 predpisi, za polno uskladitev pa jih bo treba sprejeti še 136, a od tega le dva zakona, saj vse ostalo predstavljajo podzakonski vladni in ministrski akti.
Podatki o prevzemanju pravnega reda tudi kažejo, da je bilo leto 2002 po tempu sprejemanja zakonodaje nekoliko počasno. V letu 2002 je bilo v povprečju realiziranih manj, le 40 odstotkov zadanih nalog. Državni zbor je sprejel 68 odstotkov od zakonov, ki naj bi jih v 2002 sprejel, na precej nižji stopnji pa so vlada in ministrstva. Vlada je opravila 39-odstotkov od zastavljenega, ministrstva pa so sprejela le 28 odstotkov od predvidenih aktov, vezanih na prilagajanje slovenske zakonodaje evropskemu pravnemu redu.