'Še je prisotno 'kontroliranje' populacije z ubijanjem. To je kaznivo dejanje'

"Stanje je vsako leto približno enako katastrofalno, sploh v sezoni mačjih mladičev. Najpomembnejši ukrep in rešitev je absolutno dosledno izvajanje sterilizacij in kastracij," je jasna vodja zavetišča za zavržene muce Mačja hiša iz Celja Helena J. Hacin, ki poudarja, da izgovorov, da lastniki tega ne bi storili, ni.

Na spletu se lahko namreč zasledi marsikakšen čudaški poziv proti tovrstni oskrbi kosmatink, pa tudi številne dezinformacije. Celo trditve, naj lastniki tega ne počnejo, saj da bodo mačke sicer izumrle. "Vsi tovrstni izgovori so za časom, neutemeljeni in kažejo na neosveščenost in odsotnost empatije tistega, ki jih izgovori," poudarja Hacinova.

Mačke namreč nikakor ne bodo izumrle, saj je njihova reproduktivna sposobnost zelo velika. Samica ima lahko na leto tudi štiri legla, v posameznem se lahko skoti tudi več kot pet mladičev.

"Tudi v državah, kjer se s sterilizacijami in kastracijami aktivno ukvarjajo že več kot 50 let, je mačk še vedno preveč," je jasna sogovornica, s katero smo govorili ob svetovnem dnevu mačk, ki ga obeležujemo 8. avgusta. Izpostavlja nujnost posegov kastracije in sterilizacije za preprečevanje dodatnega povečevanja že tako velike mačje problematike: "Mačja populacija je preštevilčna, iz tega izhaja veliko problemov za ljudi in trpljenja mačk."

Posega pa ob tem tudi pozitivno vplivata na splošno zdravje mačk; obe operaciji imata namreč, tako Hacinova, veliko koristi za zdravje ljubljenčka. "Telo samice ni več v konstantni gonitvi in brejosti, prav tako s posegom preprečimo več vrst rakastih obolenj," pojasni in doda, da kastracija pozitivno vpliva tudi na vedenje samcev.

V zadnjih 20 letih sicer opaža manjši napredek, četudi se včasih pojavi občutek, da je še slabše, kot je bilo. "Res je namreč tudi, da so ljudje na zapuščene živali bolj pozorni in je morda tudi zaradi tega pritok mačk v zavetišča še vedno prevelik in včasih neobvladljiv."

Tako kot pretekla leta v Mačji hiši pravijo, da je tudi letošnje naporno. Vse od konca maja se namreč sprejemi vrstijo eden za drugim, ti pa običajno trajajo še skozi celotno jesen, saj mačke kotijo tudi septembra in oktobra, včasih pa celo novembra. "Vsi zaposleni smo preobremenjeni in kronično utrujeni, le redki držijo naš tempo na daljši rok," priznava vodja zavetišča.

Da bi se stanje z leti izboljšalo, bi tako morala javnost ozavestiti, kako pomembni so ti posegi za mačke, razviti pa bi morali tudi večje sočutje do živali. V Mačji hiši ocenjujejo, da je na tem področju izjemnega pomena izobraževanje tako otrok kot odraslih.

"Mačke so veličastna, inteligentna bitja, ki si zaslužijo vse kaj drugega kot to, kako se jih dejansko v povprečju obravnava. Mi bi želeli, da bi jih bilo manj, da bi se jih spoštovalo in skrbelo zanje, da bi lahko živele dolgo, zdravo in zadovoljno življenje, ne pa da končajo kot kupčki nesreče na cestah, smetnjakih, rekah ...," polagajo na srce.

Po njihovih ocenah največ problemov izhaja predvsem iz ruralnega okolja, kjer je že sicer mačk preveč, obenem pa je slabo tudi njihovo splošno stanje. "Tu je tudi mentaliteta ljudi, ki populacijo še vedno večinoma 'kontrolira' s pobijanjem mladičev. Tega res ni treba delati. Kot prvo, ste s takšnimi dejanji odgovorni za kaznivo dejanje mučenja živali in lahko prejmete tudi zaporno kazen, kot drugo s tem izražate svojo nesposobnost sočutja in brezbrižnost," je neposredna Hacinova.

Sploh ko na drugi strani obstaja zelo humana možnost manjšega posega, s katerim lahko lastniki odgovorno in brez nepotrebnega mučenja živali kontrolirajo število mačk pri hiši.

Sogovornica je sicer prepričana, da kastracija in sterilizacija pri večini lastnikov mačk nista več smatrani kot nepotreben strošek in da razumejo, da gre za enkraten, minoren strošek za "zdravo in zadovoljno mačko, ki nima vsakih nekaj mesecev pet novih muckov, s katerimi ne veš, kaj bi".

Ob tem poudarja, da je tudi oskrba legla zelo draga, strošek sterilizacije pa je malenkost v primerjavi z odgovorno in pravilno oskrbo legla mladičev. "Imamo celo vrsto odgovornih skrbnikov živali, ki mačke smatrajo za družinske člane in v vseh pogledih lepo skrbijo zanje. Žal pa še vedno množico tistih, ki jih obravnava kot nebodigatreba pri hiši, jih veterinarsko ne oskrbuje in jim tu in tam vrže kakšen ostanek hrane," dodaja Hacinova.

Tu so tudi t. i. mačji skrbniki, prostovoljci, ki skrbijo za prostoživeče mačke. A teh je po besedah vodje zavetišča vedno manj: "V mladi generaciji, da bi sodelovali na daljši rok, jih praktično ni."

Potrebovali bi jih več, predvsem resnih in predanih, ki se tega dela ne bi naveličali v enem tednu. "Prostoživečim mačkam pomagamo z veterinarsko obravnavo (sterilizacija/kastracija, cepljenje, razparazitenje, označitev), zaželeno je, da imajo na lokaciji nekoga, ki jih po posegu redno hrani, nadzira njihovo stanje in javi, če je kaj posebnega," doda.

Nekolikšen napredek sicer opažajo v zakonodaji, kot je na primer obvezno čipiranje. Menijo pa, da bi bilo "glede na vse težave in stroške, ki nastajajo na lokalni in državni ravni zaradi preobilice mačk, mogoče vredno končno razmisliti tudi o obvezni sterilizaciji in kastraciji mačk".

Ob tem pa so jasni, da brez doslednega nadzora inšpekcijskih služb ne bo napredka.