Bo zbiranje podpisov za referendum vendarle ostrejše?

Vodje poslanskih skupin so se danes srečale na neuradnem posvetu o ustavnih spremembah glede referenduma. Kot je pojasnil Gregor Virant, predsednik državnega zbora, so ugotavljali, koliko smisla ima vložiti predlog, ki predvideva, da lahko referendum zahteva le 40.000 volivcev, in ali imajo dvotretjinsko večino. Ocenil je, da imajo dovolj podpisov, zato so se dogovorili, da bodo predlog vložili v proceduro v DZ naslednjo sredo ob 12. uri.

Stranke SD, Državljanska lista, SLS in DeSUS so predlog že podpisale

Kot je pojasnil, je zanesljiva in nesporna podpora tistih, ki so do zdaj že podpisali predlog, in sicer poslanci SD, Državljanske liste, SLS in DeSUS. "Imamo dovolj podpisov, da bi ga lahko že vložili. SDS je včeraj na svojem izvršilnem odboru sprejel sklep, da te spremembe podpira, a da si bodo vzeli še čas ter v torek to obravnavali v poslanski skupini," je dejal.

Načeloma se z vsebino besedila strinja tudi Pozitivna Slovenija, v kateri pravijo, da je njihova ideja, da bi se ustavne spremembe začele uporabljati 1. januarja 2015, le predlog in ne pogoj ter da se bodo skozi razpravo odločili, ali bodo besedilo podprli ali ne. Predsednik parlamenta je še dodal, da so se dogovorili, da bodo predlog ustavnih sprememb vložili v proceduro v DZ naslednjo sredo ob 12. uri. "Do takrat imajo ostali še čas, da se pridružijo," še pravi Virant.

Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je pred sestankom vodij poslanskih skupin parlamentarnih strank sicer dejal, da so v stranki pripravljeni na kompromis, če bodo ostale stranke prisluhnile njihovemu pogoju. S tem bi po Toninovih ocenah onemogočili namerne blokade oziroma da bi nekdo zahteval referendum, vedoč, da ga bo sklical le zato, da bi uveljavitev zakona za en mesec blokirali. "Komur koli bo v enem tednu uspelo zbrati 10.000 podpisov, ne bo nobenih težav s tem, da bi na referendumu dosegli 35-odstoten kvorum," ocenjuje Tonin.

Vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevc se strinja, da je 10.000 overjenih podpisov mogoče zbrati tudi v sedmih dneh, če gre za resen družbeni problem, o katerem bi odločali na referendumu. V SLS tako podpirajo predlog NSi, o samem številu pa bo sicer po besedah Prevca morala svoje reči tudi stroka. DeSUS je po besedah njihove poslanke Marjane Kotnik Poropat naklonjen ustavni spremembi referendumske ureditve, a 10.000 podpisov se jim zdi nekoliko visoka številka. Tudi v SD končnega stališča glede predloga NSi še nimajo, je dejala poslanka SD Majda Potrata. Je pa po njenih besedah pri določitvi 10.000 overjenih podpisov treba razmišljati tudi o tem, da je referendum vendarle stvar demokratičnega izrekanja. Zato je treba preveriti, ali je tako zaostren pogoj res tisto, kar je v prid demokratičnosti postopkov, je dejala in dodala, da se v SD zavzemajo za iskanje soglasja tudi glede tega predloga.

Kaj predvideva predlog ustavnih sprememb?

Predlog ustavnih sprememb glede referenduma med drugim predvideva, da lahko referendum zahteva le 40.000 volivcev in ne več tudi tretjina poslancev ter da se določene teme, kot so nujni ukrepi, zakoni fiskalne narave in zadeve, ki bi ogrozile človekove pravice oziroma bi bile na kakršen koli drug način protiustavne posledice, izločijo. "Ideja za spremembe izhaja iz tega, da smo imeli preveč referendumov o nepomembnih temah, ki so bili nepotrebni, da so se pogosto uporabljali kot instrument za politično obračunavanje in da smo v času, ko si tega ne moremo več privoščiti. Na to opozarjajo tudi tuje institucije," pojasnjuje Virant.

Cerar podpira zaostritve pri zbiranju podpisov za referendum, a opozarja na zmernost

Zadevo je komentiral tudi pravnik Miro Cerar, ki podpira zaostritve pri zbiranju podpisov za referendum, a hkrati opozarja, da te ne smejo biti takšne, da bi preveč omejile pravico do referenduma. "Treba je najti pravo ravnotežje," je dejal.

Predloge, ki gredo v smeri zaostritev pri zbiranju podpisov, je Cerar sicer pričakoval, saj je bil, kot pravi, referendum do zdaj pogosto zlorabljen za različne namene. Istočasno pa pričakuje precejšen odpor do takšnih zaostritev, "predvsem civilne družbe, nekaterih političnih strank in sindikatov oziroma tistih, ki jih bo zaostritev omejevala".

Sicer je treba po njegovih besedah s podrobnejšim komentiranjem predloga še počakati, dokler ne bo tudi uradno vložen v parlamentarno proceduro: "Dokler predlog ni vložen, o njem nima smisla dosti razpravljati, saj se o tem razpravlja že zadnjih 10 let brez kakršnega koli rezultata."