Glede na izvolitev še zadnjega podpredsednika v tem mandatu bo vrh državnega zbora izključno v moški domeni. Za eno od podpredsedniških mest se je sicer na ustanovnem zasedanju 22. oktobra potegovala tudi Majda Potrata (ZLSD), vendar pa ni prejela zadostne podpore.
Državni zbor je soglasno z 71 glasovi sprejel predlog nizozemskega predsedstva Evropske unije, po katerem naj bi Slovenija skupaj z Nemčijo in Portugalsko predsedovala Svetu EU. Gre za prvo skupino držav, ki bodo v okviru t.i. timskega predsedovanja vodile EU v obdobju od januarja 2007 do sredine leta 2008.
Državni zbor je ustanovil in določil naloge delovnim telesom, ki bodo v tem mandatu delovala v državnem zboru. Skupaj bo 22 delovnih teles.
Kateri odbori bodo delovali v tem mandatu?
Poslanke in poslanci so ustanovili skupno 14 odborov, kar so štirje odbori več kot v prejšnjem mandatu.
Iz dosedanjega odbora za infrastrukturo in okolje sta nastala samostojna odbora za promet ter za okolje in prostor. Razdelili so tudi odbor za notranjo politiko, in sicer na odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje ter na odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. V prejšnjem mandatu veliki odbor za zdravstvo so razdelili na samostojna odbor za zdravstvo ter odbor za delo, družino, socialno politiko in invalide. Iz velikega odbora za kulturo in šolstvo pa sta nastala odbor za kulturo, šolstvo in šport ter odbor za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj.
Preostali so še odbor za gospodarstvo, odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, odbor za finance in monetarno politiko, odbor za zunanjo politiko, odbor za obrambo ter odbor za zadeve Evropske unije.
Sestavo delovnih teles je že v torek določil kolegij predsednika DZ Franceta Cukjatija. Predvidena vladajoča koalicija (SDS, NSi, SLS in DeSUS) ima večino v vseh 14 odborih in treh komisijah, najverjetnejša opozicija (LDS, ZLSD in SNS) pa ima večino v treh t.i. nadzornih komisijah za nadzor porabe proračuna, varnostnih in obveščevalnih služb in za preprečevanje korupcije, razmerja moči pa so izenačena v komisijah za narodni skupnosti in za peticije.
Zavrnili oblikovanje posebne komisije za človekove pravice
Parlamentarna večina je zavrnila predlog LDS in ZLSD za ustanovitev posebne komisije za človekove pravice. Ta komisija naj bi se po mnenju poslanca Mirana Potrča ukvarjala s spoštovanjem človekovih pravic, temeljnih svoboščin, zaščito pravic romske skupnosti in drugih narodnih skupin v Sloveniji ter zagotavljanja enakih možnosti žensk in moških. "Človekove pravice z zamenjavo vodstva države ne bodo nič bolj kršene," je stališče večine utemeljil Mirko Zamernik (SDS).