Ob upoštevanju položaja v Jugoslaviji je za naložbe v njej potrebno tudi to, da jih Slovenska izvozna družba zavaruje pred nekomercialnimi tveganji, Mercator pa mora imeti na lokalnem tržišču - enako kot v drugih državah - še strateškega partnerja. Kravčuk zatrjuje, da so ustrezni stiki v tej smeri že navezani, vendar za zdaj ne želi razkriti, katera jugoslovanska podjetja naj bi bili Mercatorjevi strateški partnerji v ZRJ.
Tako Jankovič kot tudi Kravčuk izpostavljata, da se Mercator za Beograjčane pravzaprav nikoli ni umaknil iz srbske prestolnice, saj ljudje še vedno govorijo: ''Dobimo se pri Mercatorju''. Trgovski center Mercatorja, ki je bil v središču Novega Beograda, je bil v času nekdanje Jugoslavije najbolj slovita trgovina v prestolnici Srbije. Vladimir Kravčuk pravi, da se je ta Mercatorjeva blagovnica sredi devetdesetih let v skladu z veljavnimi zakoni zakonito ločila od matičnega podjetja, in da je za Mercator ta zgodba končana. Glede vrnitve v Beograd pa Kravčuk posebej poudarja, da je njihova poslovna logika naslednja: če ne pride Mercator, bo pač prišel kdo drugi.