Ali se nam kmalu obeta obisk Donalda Trumpa in prve dame slovenskega rodu Melanie Trump? Prav to je za konservativno ameriško televizijo Newsmax napovedal premier Janez Janša, potem ko sta se voditelja v torek srečala na tradicionalnem sprejemu ameriškega predsednika ob robu Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku.
Se nam torej obeta obisk predsedniškega para – tokrat s Trumpom v vlogi ameriškega predsednika? Kaj bi takšno povezovanje pomenilo za odnose med Slovenijo in ZDA? In kako se prva dama v najnovejšem intervjuju spominja svojega otroštva v Sloveniji?
Petdnevni obisk predsednika vlade Janeza Janše v ZDA, številne protokolarne in politične obveznosti, vmes pa tudi intervju za konservativno ameriško televizijo Newsmax. "Včeraj sem povabil tudi vašega predsednika med najinim pogovorom, naj pride. In obljubil mi je, da bo obiskal Slovenijo. /../ Srečal sem se z njim prejšnjo noč in imeli smo kratek pogovor. In seveda pozna Slovenijo, ker je prva dama iz Slovenije. Imamo posebne odnose," je dejal Janša.
Trump je Slovenijo sicer že obiskal – leta 2002 s takrat še zaročenko Melanio, ko sta njena starša Amalija in Viktor Knavs praznovala 35. obletnico poroke. Svojega otroštva, ki sta ji ga omogočila v takratni Jugoslaviji, se je Melania spomnila tudi v najnovejšem pogovoru za Fox News.
"Odraščala sem v komunizmu, a pravzaprav nisem ničesar pogrešala. Menim, da sem imela zelo lepo otroštvo, starši so nam omogočili lepo življenje," je povedala prva dama ZDA. In ob tem dodala: "Obstajajo določene stvari, ki se jih moraš zavedati, in paziti moraš na to, kaj počneš – ni tako svobodno kot tukaj v Združenih državah. Danes so časi drugačni, a v času mojega odraščanja ni bilo tako."
Slovenijo sta med svojim mandatom doslej obiskala dva ameriška predsednika.
Prvi je bil leta 1999 Bill Clinton. Njegov obisk je trajal manj kot 20 ur, a Slovenija je nanj očitno naredila vtis. "Res sem užival v obisku. Želel bi si ostati dlje," je takrat dejal za našo televizijo. Na vprašanje, ali se bo še vrnil pa odgovoril pritdrilno. "Pripravljam si že spisek stvari, ki bi jih rad počel, ko se vrnem."
Skoraj 10 let kasneje je Slovenijo že drugič obiskal tudi takratni ameriški predsednik George W. Bush. "Slovenija je velik košček nebes. V čast mi je, da sem znova v vaši čudoviti državi. Nekega dne se bom vrnil kot turist," je dejal junija 2008.
Še bolj pa je odmeval njegov prvi obisk leta 2001. Slovenija je takrat gostila prvo osebno srečanje Busha z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, oči svetovne javnosti pa so bile uprte v Brdo pri Kranju.
Četrt stoletja pozneje se Sloveniji torej morda obeta nov obisk ameriškega predsednika. A le, če bo Trump obljubo, ki jo je dal Janši, tudi držal.
V oddaji 24UR ZVEČER so ob tem gostili Klemna Grošlja in Bogomila Ferfilo – oba dobra poznavalca ameriške politike in mednarodnih odnosov.
Ali Grošelj meni, da bo ameriški predsednik Donald Trump izpolnil obljubo, ki jo je dal predsedniku vlade Janši in obiskal Slovenijo? "Tega pravzaprav ne vemo. Predsednik Trump je relativno nepredvidljiv. To vidimo tudi pri njegovi politiki, njegovem odnosu in pristopu do mednarodnih odnosov," odgovarja Grošelj. "Če bo prišel, bo to zagotovo priložnost za Slovenijo. Gre vendarle za predsednika najmočnejše države na svetu. Če ne bo prišel, mislim, da to ne bo imelo posebnega učinka, a bomo videli. Pred njim so precej veliki izzivi."
A zakaj ta 'če'? Grošelj pravi, da se Trumpova nepredvidljivost kaže denimo tudi pri pogajanjih z Iranom. "Najprej slišimo, da se pogaja, nato ugotovimo, da rešitev ni. Mene nekoliko bolj navdaja s skepticizmom dejstvo, da so pred njim politično precej zahtevni časi. Novembra bodo v ZDA tako imenovane vmesne volitve, zato bo moral prevzeti nase tudi del te volilne kampanje. Ti dogodki bodo vplivali na to, kako bo potekala druga polovica njegovega mandata. Relativno kmalu bo jasno, ali bo obisk Slovenije vključen v njegov urnik."
Ferfila se z njim ne strinja. "To ne gre tako. Povabilo predsedniku Trumpu ne poteka tako, da se dva srečata in mu nekdo preprosto reče 'Pridi'. Po informacijah iz vladnih krogov gre za dolgoročni projekt Janševe vlade. Začelo se je že na primer pri organizaciji Blejskega strateškega foruma, ki se ga je udeležila najvišja ameriška predstavnica doslej. Proces se je nadaljeval na srečanju pri OZN, kjer se je zunanji minister srečal z ameriškim podsekretarjem. V bistvu mora zdaj priti še do dokončne odločitve, ko bo to potrdil ameriški državni sekretar Marco Rubio. In potem bo do tega prišlo," pravi Ferfila.
"Treba pa je vedeti še nekaj," dodaja. "Trump kot veliki poslovnež to pogojuje tudi z določenimi gospodarskimi projekti. Vemo, da je sedaj eden ključnih projektov v Sloveniji prenova jedrske elektrarne Krško. In tukaj je v igri več možnih dobaviteljev. Če bi izbrali ameriškega, bi bila verjetnost Trumpovega obiska bistveno večja."
Grošelj medtem pravi, da je pred Slovenijo leta 2028 referendum, na katerem se bomo morali odločiti, ali sploh gremo v projekt drugega bloka jedrske elektrarne. "Obnova oziroma podaljševanje življenjske dobe obstoječe jedrske elektrarne je nekaj drugega. Oprema je že vgrajena, zato pri tem ni izbire. Ključna odločitev, ki nas čaka, je, ali bo novi blok dobavil Westinghouse ali evropski dobavitelj. A to pred letom 2028 še ne bo jasno, saj imamo politično, pravno in javno zavezo, da bo referendum izveden do takrat," prav.
Pomeni torej to, da do takrat tega obiska ne bo? "Ne, pravim, da jedrska elektrarna Krško ne bo razlog za obisk. Razlogov je lahko več, tudi ideološki," odgovarja Grošelj. "Treba pa je vedeti, da politike, ki jih zagovarja Trump, z vidika Republike Slovenije niso nujno v našem interesu. Naš interes je mednarodni sistem, ki temelji na mednarodnem pravu, in sistem odprte trgovine. Slovenija več kot dve tretjini svojega BDP ustvari z izvozom, in zagotovo nismo naklonjeni carinskim vojnam. Poleg tega smo energetsko zelo občutljiva država. Trenutna energetska kriza je zelo resna. Tudi državni sekretar je dejal, da gre za najhujšo krizo po tisti v sedmedestih letih, za katero vemo, kako prelomna je bila. Tukaj obstaja določeno nasprotje. Vsekakor pa je obisk ameriškega predsednika, ne glede na to, kdo zaseda ta položaj, pomemben politični dogodek za našo državo," še pravi Grošelj.
Celoten pogovor je na voljo v zgorenjm videu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.