Generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) Ladi Rožič je na novinarski konferenci pojasnil, da so sindikalni aktivisti delavce v trgovinah seznanjali s peticijo Dovolj je!, zbirali podpise in jih pošiljali na sindikat. Opozoril je, da je delo trgovcev razvrednoteno, kršijo pa tudi njihove pravice. Poudaril je, da je sam sistem dela v trgovinah pomanjkljiv in skregan z logiko. "Vedno več je tudi verbalnih in fizičnih napadov na zaposlene, predvsem zaradi rasti cen," je pojasnil in dodal, da varnosti ni nobene, delavci so tako prepuščeni sami sebi.
Rožič je opozoril, da je vedno več revnih delavcev, ki ne morejo preživeti. Pomagajo jim humanitarne organizacije. Odpira se vprašanje, zakaj veliki delodajalci tega ne morejo videti, se sprašuje. Delavcem je zato prekipelo in zahtevajo stavko, je poudaril. Dodal je, da so v torek pričeli s pogajanji z delodajalci. Dogovorili so se, da bodo poskušali do konca tega leta zapreti postavke v kolektivni pogodbi. Njihove zahteve pa so jasne, delavci morajo dobiti tisto, da lahko preživijo, je pojasnil.
SDTS je v treh tednih zbral 6470 podpisov delavcev, ki imajo zaničevanja dovolj. Zahtevajo izpolnitev zahtev, vključno s stavko. Če dogovora z delodajalci ne bo, bo veseli december vroč, je povedal Rožič. Pojasnil je, da so z nekaterimi velikimi trgovci že dosegli dogovor. Gre za Spar, Petrol, Big Bang, kjer razumejo težave delavcev, in vedo, da bodo bežali drugam. Druga podjetja pa tiščijo glavo v pesek, je pojasnil in pri teh bodo, selektivno, zaostrovali aktivnosti. Kjer dogovora ne bodo dosegli, bodo prezaposlovali delavce, in sicer v podjetja, kjer jih pošteno plačajo.
Aleš Gostiša, predsednik sindikata SDTS in predstavnik delavcev Merkurja, je poudaril, da so zaposleni pri zbiranju podpisov pojasnili, da plače trgovcev ne omogočajo več dostojnega preživetja. Plače ne dosegajo niti zakonskega minimuma, razvrednoten je tudi poklic trgovca, s čimer izgubljamo vsi, je dejal. Gostiša upa, da se delodajalci zavedajo teh težav in bodo konstruktivno pristopili k reševanju.
Andraž Mali, iz Centra za družbeno raziskovanje Cedra, je pojasnil stanje v trgovinski panogi in posledice za celotno družbo. V maloprodaji je realni prihodek v zadnjih sedmih letih narasel za 37 odstotkov, zaposlenost pa se je povečala le za 11 odstotkov. Sestava prodanega blaga se ni spreminjala, med majem 2015 in majem 2020 pa se je obseg dela povečal za 35 odstotkov. Delovna obremenitev delavcev so se povečale za več kot petino, je pojasnil, kar se občuti tako pri počutju kot samem delu. Plače so v obdobju med junijem 2021 in junijem 2022 realno upadle, je še pojasnil. "Od države zahtevamo naj regulira cene osnovnih dobrin," je tudi povedal. Če bi se zgodilo kot na Hrvaškem, da bi potem zmanjkalo omenjene hrane, od države zahtevajo, da trgovske verige prevzamejo v svoje roke in jih da v upravljanje delavcem.
Tina Skubic, predsednica sindikata Mercator, je povedala, da so sindikati ves čas opozarjali na pomanjkanje kadra, pa tudi na druge težave, s katerimi se srečujejo. Zaradi kadrovske stiske, težko pridejo do koriščenja letnega dopusta, zato so več na bolniških, prihaja pa tudi do izgorelosti. Vedno več delavcev tudi premeščajo na različne konce države, dodaten strošek goriva in plačilo parkirnine je bil v enem primeru tudi več kot 150 evrov. Odpovedi se tako povečujejo, prihaja pa kader, ki zaradi neznanja slovenskega jezika ni primeren, je pojasnila in upravo prosila, naj resno pristopi k socialnemu dialogu.
Mirjana Janič, predsednica sindikata Tuš, je povedala, da številni zaslužijo minimalno, z doplačilom. V trgovinah večinoma delajo ženske, ki so v strahu, kako bodo živele v pokoju, je pojasnila in dodala, da pokojnine ne bodo omogočale dostojnega življenja. V Tušu so tako že prej začeli s podpisi peticije za boljše plače. Od junija se je sindikatu pridružilo več kot 200 delavcev, je povedala in dodala, da se jim končno pridružujejo tudi delavci skladišča. "Dovolj je izkoriščanja in slabih delovnih pogojev, želimo le to, kar nam pripada," je dodala.
Sindikalistka Lesnine Marija Preželj je povedala, da je delavcem dovolj, saj jih ne sliše ne vodstvo, ne uprava, ne lastnik XXXLutz. "Delavci nimajo časa iti niti na stranišče," je dejala. Diskriminiranje, mobing, šikaniranje, vse to se dogaja, pojasnjuje in dodaja, da se ne držijo niti varstva pri delu, delavci v skladišču delajo tudi brez elektrike. Odhajajo dolgoletni zaposleni, prihajajo pa drugi, ki kmalu odidejo, je pojasnila. Vrniti se mora klima in spoštovanje v podjetju, vztrajali bodo do konca. Ne želimo si priti v dobo suženjstva, je dodala.
Tim Vakselj, sindikalist Ikea, je pojasnil, da se tudi Ikea že sooča z določenimi težavami. Zaradi inflacije, ki je plače ne dohajajo, delavci namreč vsakodnevno odhajajo, kar vodi v številne bolniške.
Delodajalci za iskanje rešitev v okviru socialnega dialoga
Iz Mercatorja so v odzivu na očitke zapisali, da v podjetju vseskozi poteka konstruktiven socialni dialog, "v katerem iščemo rešitve za izzive, ki nam jih prinaša delovanje v zelo konkurenčnem okolju v zahtevnih gospodarskih razmerah in katerih se vsi zavedamo". Dodali so tudi, da so že stekla pogajanja za novo panožno kolektivno pogodbo, saj se trenutni konec leta izteče veljavnost. "Vse sindikalne zahteve bomo torej tudi tokrat obravnavali v strpnem socialnem dialogu in prepričani smo, da bomo našli ustrezne rešitve," so zaključili.
Podoben odziv smo dobili iz Tuša. "Izpostavljene teme se nanašajo na celotno dejavnost trgovine in so predmet pogajanj v okviru kolektivne pogodbe. Tako delodajalci kot sindikati imamo skupen interes, da zagotovimo čim boljše delovne pogoje za zaposlene in tudi ustrezno plačilo za njihovo delo. Tudi v Tušu želimo izpostavljene vsebine reševati v okviru socialnega dialoga," so zapisali.
V Lesnini so zapisali, da zavračajo očitke sindikata. "Izplačujemo bistveno višje plače, kot so običajne v dejavnosti trgovine. Že sedaj izpolnjujemo in celo presegamo določene zahteve iz peticije. Tako smo letos zaposlenim izplačali 1.700 evrov regresa, malica pa od 1. septembra znaša 7,96 evra." Zapisali so še, da podpirajo prizadevanja predstavnikov sindikatov in delodajalcev, da se v konstruktivnem socialnem dialogu sklene dogovor o novi kolektivni pogodbi za dejavnost trgovine.
V Ikei so v odzivu zapisali, "da si prizadevajo ustvariti boljši vsakdan za mnoge ljudi in to se začne pri naših sodelavcih, ki so v središču našega posla in vsega, kar počnemo. Seznanjeni smo s šestimi zahtevami Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS). Z zadovoljstvom lahko rečemo, da pet zahtev izpolnjujemo že odkar podjetje deluje v Sloveniji. Zahteva, kjer smo prepoznali priložnost za izboljšavo, je višina regresa za letni dopust. Regres smo doslej izplačevali redno in v zakonsko določenih okvirih, vendar proučujemo možnost, da bi ga v prihodnje povečali. V delovnem okolju ne zaznavamo bistveno povečanega nihanja odsotnosti zaposlenih zaradi bolezni niti povišane fluktuacije. Dobri delovni pogoji za nas pomenijo več kot pošteno obravnavo, zato bomo še naprej negovali odprto komunikacijo in se nenehno trudili postati še boljši delodajalec. V podjetju IKEA si prizadevamo ustvariti boljši vsakdan za mnoge ljudi in to se začne pri naših sodelavcih, ki so v središču našega posla in vsega, kar počnemo. Seznanjeni smo s šestimi zahtevami Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS). Z zadovoljstvom lahko rečemo, da pet zahtev izpolnjujemo že odkar podjetje deluje v Sloveniji. "
Spomnimo
Konec avgusta je Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS) opozoril na nizke plače zaposlenih v trgovini, ki jim ne zagotavljajo dostojnega življenja, poleg tega pa so po njihovih navedbah na delu tudi zelo obremenjeni. S peticijo Dovolj je so se zato zavzeli za višje plače, višje povračilo stroškov za prehrano med delom, polne potne stroške, dvig in spremembo izplačila regresa za letni dopust, konec premeščanja v oddaljene poslovalnice in ureditev delovnega časa. Delavcem želijo, kot pravijo, zagotoviti "boljši življenjski standard, ne zgolj preživetja iz meseca v mesec".
KOMENTARJI (507)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.