Tujci, povezani z obveščevalnimi službami, pri nas perejo denar?

Varnostni mehanizmi za onemogočanje tujih obveščevalnih služb v slovenskem gospodarstvu ne delujejo, kar lahko ogroža nacionalno varnost Slovenije, je po seji Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb povedal predsednik Matej Tonin.

Od preiskovalnih novinarjev smo namreč pridobili poročilo, ki kaže na nekatere zaskrbljujoče prakse delovanja tujih državljanov, ki pri nas ustanavljajo podjetja. S tem se – kot kažejo ugotovitve – namreč pretaka tudi denar tujih obveščevalnih služb. Zakaj gre in zakaj je to nevarno za Slovenijo?

Ko v Ukrajini slišijo priimek Azarov, vedo, da gre za vplivno družino nekdanjega premierja Mikolja, sina Olekseja, nekdanjega poslanca, mater Ljudmilo. Vedo, da Olekseja že od leta 2014 išče ukrajinska policija ter da ima težave z organi pregona zaradi podkupovanja tudi oče.

Prav Oleksej pa je od leta 2007 poslovnež tudi v Sloveniji. Pravzaprav je štiri podjetja ustanovilo več oseb, povezanih z družino. Kar tri so nastala februarja 2007, eno 2008.

Tu so imena, povezana s temi podjetji, s skupnim imenovalcem: v zgodbah o ustanovitvi se redno pojavlja ime Jankoa Arah, poslovni svetovalec, ki je po ugotovitvah raziskovalcev posojal tudi domač naslov; notar Miro Košak, ki je opravljal overbe; ter NLB, kjer je bil vplačan ustanovni kapital. Večkrat je pri odobritvi dokumentov sodelovalo tudi slovensko veleposlaništvo v Kijevu, nepravilnosti pa so številne – od napačnih podatkov do napačnih potrdil, lažnih izjav in tako naprej. Vsaj eno podjetje obstaja še danes.

In zakaj so ukrajinski vplivneži potrebovali v Sloveniji ustanovljena podjetja? Prvo možnost navajata avtorja: vseevropska shema pranja denarja. Druga možnost pa je financiranje legalnih ali ilegalnih oziroma obveščevalnih aktivnosti.

Naprej: prevzem Gorenjske banke Miodraga Kostića prinaša tveganje za slovenski bančni sistem, ki ga do zdaj nismo slutili. Banka Slovenija namreč ni pridobila dokumentacije Centralne banke Ruske federacije za banko Euroaxis, v kateri je sodelovalo Kostićevo podjetje MK Commerce, ugotavljata raziskovalca.

Ruska centralna banka je dokumentacijo, povezano z banko Euroaxis, predala ruskemu tožilstvu. Če bi vedeli za vpliv in delovanje Kostića v tej banki, licence ECB ne bi dobil, pravita raziskovalca. Tveganje: da bo omrežje okoli Kostiča, v navezavi s slovenskim omrežjem, s katerim ima daljšo poslovno zgodovino, izkoristil možnost bančnega poslovanja znotraj ECB in evroobmočja za nove sheme.

In ne nazadnje: Primer Hrast – podjetje, leta 1989 ustanovljeno v Veliki Britaniji, s pomočjo ruske obveščevalne službe KGB, ustanovitelj pa Jugoslav Rugelj. Podjetje še vedno obstaja, tudi lastnik je isti. Podjetje Hrast ima razvejano mrežo hitro ugašajočih podjetij. Rugel deluje v raznih društvih, ki promovirajo stike z Rusijo. Putinu naklonjene, piše v analizi. Tveganje, ki ga prinaša obstoječe stanje, pa: velika verjetnost, da Rugel še vedno deluje kot eksponent ruske obveščevalne službe. Denar za ustanovitev podjetja je prišel iz delovanja KGB, Ruglova promocija slovensko-ruskega prijateljstva pa je vsaj v enem delu vezana na ekstremne proputinovske propagande, ki vključuje vse elemente delovanja ruske Zvezne varnostne službe (FSB).