Vse se vrti okoli denarja. Denar za nabavo zdravstvene opreme, učinkovitih zdravil za najbolj bolne, za nove postelje, operacijske mize. Denar za plače.
Konrad Kuštrin, predsednik sindikata Fides, je prepričan, da so slovenski zdravniki premalo plačani. V primerjavi do povprečne plače so celo slabše plačani kot zdravniki na Hrvaškem
Zdravniške plače so zdaj stisnjene skupaj z ostalimi plačami v javnem sektorju. Bolnikov je vse več, zdravnikov pa vse manj, pravi predsednik Zdravniške zbornice Marko Bitenc.
"Odgovornost slovenskih zdravnikov je bistveno večja kot na primer v tistih državah, kjer ima zdravnik v vsakem trenutku na razpolago najsodobnejše tehnične pripomočke pri diagnostiki in terapiji. Pri nas, ko je ta dostopnost slabša in omejena, seveda zdravniki prevzemamo bistveno večjo odgovornost," je povedal Bitenc.
Nov način plačevanja zdravstvenih storitev po diagnozah se zdi obema sogovornikoma nujen, vendar zanj zdravnikov niso dovolj pripravili, sta prepričana. Bitenc je mnenja, da se celo lahko zgodi, da se bo pokazala prava cena zdravstvenih storitev, in sicer da je velika vrsta zdravstvenih storitev podcenjena.
Zaradi toliko odprtih vročih točk v zdravstvu, je čisto verjetno, da bomo prvega septembra spet imeli zdravniško stavko. Že tretjo. Kuštrin meni, da je to le dediščina ministrovanja ministra Kebra, ki je vodil zdravstveno politiko brez soglasja vseh tistih, ki so za zdravstvo odgovorni, med njimi ali pa predvsem zdravnikov.
Tudi pri Svetovni zdravstveni organizaciji so zapisali, da je ključ dobrega zdravstvenega sistema medsebojno sodelovanje države in zdravniških organizacij, pravi Marko Bitenc. Pri nas pa tega ni.
DR. KEBER: ZDRAVNIŠKE PLAČE SO POVSEM PRIMERLJIVE S SODNIŠKIMI
Dr. Keber, kaj odgovarjate na očitek predsednika Fidesa, da vodite zdravstveno politiko brez soglasja zdravnikov, predsednik Bitenc pa pravi, da sodelovanja ni?
Prepričan sem, da še nihče pred mano ni toliko skušal sodelovati z zdravniki in seveda z drugimi partnerji v zdravstvu. Res pa je, da vselej ni mogoče doseči soglasja. Zelo zanimiva je trditev Fidesa, da ne sprejema ničesar, kar ni v soglasju z zdravniki. Najbrž si predstavljate, kaj bi to lahko pomenilo, da zakoni ne bi bili veljavni, če zdravniki v resnici ne bi dali končnega soglasja. Mi se zavedamo, kako zelo pomembno je, da tudi zdravniki v pogovorih in dogovorih pristanejo na nekatere spremembe, da na nekaj pristanemo tudi mi. Ampak da bi vnaprej zagotavljali in pričakovali absolutno soglasje zdravnikov, jaz bi si ga želel, vendar ga vedno ni mogoče doseči, zlasti na področju plač.
Kaj je z zdravniškimi plačami? So se v zadnjih letih res znižale in so sedaj nižje kot na Hrvaškem?
Primerjava s Hrvaško s povprečno plačo govori o neki drugi državi, kjer so vse plače zelo nizke in so morda zdravniki "odskočili". Nič nam ne pomaga, če rečemo, da so zdravniki visoko postavljeni na Hrvaškem v primerjavi s povprečjem. Pri nas se razmere do povprečne plače niso spremenile. Kot primer: povprečna zdravniška plača v letu 2003 znaša 540 tisoč tolarjev bruto in je več kot dvakrat večja od povprečne plače. Logično pa je, da če "skočijo" plače na primer učiteljev, ali pa revnih delavcev, ali pa navsezadnje tudi zdravnikov, se dvigne povprečje in potem bi vedno zdravniki zahtevali povečevanje plače, če bi vedno terjali svoj odnos do povprečja. Vse doslej so terjali povezavo s sodniškimi plačami in lahko zagotovim, da so zdravniške plače še vedno povsem primerljive s sodniškimi.
Bolnikov je vse več, zdravnikov je premalo. Kaj je ministrstvo naredilo, da bi zagotovilo več zdravnikov? Če se recimo primerjamo z državami Evropske unije, res sodimo med tiste, ki imajo najmanj zdravnikov na prebivalca?
To drži, recimo skupaj z Anglijo, ampak nekatere države izven Evrope, Amerika ali Kanada, imajo celo manj zdravnikov kot Slovenija. To pomeni, da veliko faktorjev vpliva na število zdravnikov. Ko smo zviševali plače v prejšnjem desetletju, je bilo logično, da je bilo zamrznjeno zaposlovanje, ker ni bilo mogoče zagotoviti tako bistven porast plač, pa še večje število zdravnikov. Zato lahko trdim, da je bila v prejšnjem desetletju rast zdravnikov skoraj zamrznjena. V našem mandatu raste za en odstotek, to pomeni 50 zdravnikov več vsako leto. Letos bomo imeli celo 200 več zdravnikov, kar je 5 odstotkov več, pa še povečali smo vpis na medicinske fakultete.
V javnosti najbolj odmevajo izjave, da bodo morali zdravniki po novem natančno šifrirati npr. ugriz aligatorja ali klopotače, v tem šifrantu pa ni klopnega meningitisa. Kako to?
Zdi se, da ko se išče napaka v novem sistemu, na koncu pičiš samega sebe. Govorimo o mednarodni klasifikaciji bolezni, ki ima ne samo pik aligatorja, ampak ima celo poškodbo v vesoljski postaji. Že devet let je znana, pri nas jo uporabljamo šest let in mene čudi, da zdravniki sedaj odkrivajo diagnoze, ki bi jih morali poznati že vrsto let. Čisto vse diagnoze, pri nas tudi klopni meningitis, ta klasifikacija pokriva in upam, da so jo vsaj tisti, ki se z njo ukvarjajo, že znali poiskati v šestih letih.
Sindikati napovedujejo stavko v začetku jeseni. Se že z njimi pogajate, boste uspeli preprečiti morebitno stavko?
Ta čas so te stavkovne pobude, ne samo zdravnikov, ampak tudi številnih drugih v javnem sektorju, vezane na ta pričakovanja v zvezi z zakonom o plačah in kolektivnim pogajanjem. Torej so sedaj zdravniki vkalupljeni v skupna pogajanja. Prepričan sem, da bo zmagal med zdravniki zdrav razum, da je njihov položaj neokrnjen, da so na vrhu lestvice javnih poklicev in da zaradi boljših plač res ni potrebno stavkati.