Se obetajo koreniti rezi v javnem sektorju?

Vlada je obravnavo proračunskih dokumentov začela v četrtek, a je ni zaključila. Poslovnik DZ sicer določa, da mora vlada predlog sprememb proračuna za naslednje proračunsko leto in predlog proračuna za leto zatem predložiti poslancem v obravnavo najpozneje do 1. oktobra tekočega leta.

Razrez izdatkov za prihodnji dve leti je vlada določila že sredi julija, in sicer naj bi leta 2027 znašali 18,4 milijarde evrov, leto pozneje pa 19,1 milijarde evrov. Prihodki naj bi se medtem prihodnje leto ustavili pri dobrih 16 milijardah evrov in se leta 2028 povečali za 4,1 odstotka. Primanjkljaj se bo po besedah finančnega ministra Andreja Širclja ohranjal pod tremi odstotki BDP.

Te načrte je vlada pripravila še na podlagi pomladanske napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki pa je medtem svoja pričakovanja močno izboljšal. Namesto za dva odstotka naj bi se BDP letos okrepil za 3,8 odstotka. V letu 2027 naj bi bila rast 2,5-odstotna, kar je še vedno več od spomladanske napovedi, v letu 2028 pa naj bi se umirila na 2,3 odstotka, je Umar zapisal v jesenski napovedi gospodarskih gibanj, ki jo je objavil 10. septembra.

Med glavnimi prioritetami za prihodnji dve leti je vlada v osnutku proračunskega memoranduma 2027-2028 izpostavila razvoj in blaginjo Slovenije, pospešitev gospodarske rasti ter krepitev varnosti in obrambe.

V prihodnjem obdobju vlada napoveduje nadaljnjo rast investicij. Nadaljevala se bo investicijska aktivnost države z obnovami po naravnih nesrečah, s črpanjem sredstev iz večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2021-2027, s financiranjem prometa in prometne infrastrukture ter z vlaganji v obrambo in zaščito, je zapisano v osnutku proračunskega memoranduma.

Med predlogi s proračunom povezanih dokumentov, ki bodo v nedeljo na mizi ministrske ekipe, pa bosta poleg predloga zakona o izvrševanju proračunov tudi predloga skupnega kadrovskega načrta organov državne uprave in zbirnega kadrovskega načrt oseb javnega prava.

Portal Necenzurirano je dokumente dobil v vpogled in danes razkril, da naj bi vlada po teh načrtih prihodnje leto število zaposlenih v javnem sektorju in občinah, tako pri neposrednih kot posrednih uporabnikih proračunskih sredstev, znižala za 10 odstotkov, v letu 2028 pa še za deset odstotkov.

Edina izjema pri tem naj bi bile policija, Slovenska vojska, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij in Finančna uprava RS. Izjema naj bi bili lahko tudi utemeljeni razlogi, povezani s povečanim obsegom dela in zagotavljanjem nemotenega izvajanja dejavnosti, vendar le v okviru zagotovljenih sredstev za stroške dela in s soglasjem pristojnega ministrstva.

Javni sektor - državna uprava, občine, šolstvo, zdravstvo, sociala, javni zavodi in agencije - je sicer lani zaposloval 195.593 ljudi.

V konfederaciji sindikatov javnega sektorja opozarjajo, da lahko tak pristop resno oslabi dostopnost in kakovost javnih storitev, od katerih so prebivalci vsakodnevno odvisni. Zaskrbljujoče je tudi, da vlada ni predstavila strokovnih analiz, iz katerih bi izhajale potrebe posameznih javnih služb po zaposlenih ter posledice rezov. Opozarjajo še, da javnega sektorja ni mogoče upravljati z odstotki.

Posebej nesprejemljiv pa se jim zdi način, na katerega vlada pripravlja tako pomembne odločitve, saj so za posege v javni sektor izvedeli iz medijev. "To ni socialni dialog," so opozorili. Uradno so zato zahtevali sklic pogajalske komisije vlade in reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, zahtevajo pa tudi uradna pojasnila predsednika vlade in ministra za finance.

"Če bo vlada nadaljevala z enostranskim odločanjem in se tudi pri tako obsežnih posegih izogibala socialnemu dialogu, bo KSJS skupaj z reprezentativnimi sindikati, ki jih združuje in imajo skupaj več kot 70.000 članic in članov, uporabila vsa razpoložljiva zakonita sindikalna sredstva za zaščito pravic zaposlenih ter dostopnosti in kakovosti javnih storitev," so še zapisali v sporočilu za javnost.