Bistvena sprememba je uskladitev neprofitne najemnine, ki se ni uskladila od leta 2007, zaradi česar imajo stanovanjski skladi premalo priliva, da bi lahko obstoječi stanovanjski fond primerno vzdrževali. Vrednost točke, ki se uporablja pri izračunu neprofitne najemnine, se bo po predlogu z obstoječih 2,63 evra zvišala na 3,50 evra postopno v treh letih.
Ob tem bi se subvencija najemnine zvišala na največ 85 odstotkov priznane neprofitne najemnine (sedaj 80 odstotkov). S tem naj bi zagotovili, da dvig neprofitne najemnine ne bo prizadel socialno najbolj ranljivih najemnikov. Posledično bi se zvišala priznana neprofitna najemnina pri izračunu subvencije k plačilu tržne najemnine.
Dodatna sredstva za gradnjo stanovanj bi zagotovili z višjim dovoljenim zadolževanjem Stanovanjskega sklada RS (SSRS) in občinskih javnih stanovanjskih skladov. Po predlogu bi se lahko SSRS zadolžil za 50 odstotkov svojega izkazanega namenskega premoženja, in sicer 10 odstotkov po zakonu o javnih skladih in dodatnih 40 odstotkov po predlogu tega zakona (sedaj 20 odstotkov). Občinski skladi naj bi se po novem lahko pri SSRS zadolžili v višini do 40 odstotkov svojega namenskega premoženja (sedaj do 10 odstotkov).
Predlog predvideva tudi vzpostavitev javne najemniške službe pri SSRS, ki bi imela vlogo posrednika, upravitelja in vzdrževalca najemnih stanovanj. Lastnike stanovanj naj bi razbremenila vseh poslov in tveganj, povezanih z oddajo stanovanj.
Predlog vključuje predkupno pravico SSRS pri prodaji občinskih zemljišč, namenjenih večstanovanjski gradnji, ter razširitev inšpekcijskih določb in določitev izvršbe inšpekcijske odločbe s prisilitvijo z denarno kaznijo.
Predvideno je skrajšanje odpovednega roka za najemnika in najemodajalca, če v pogodbi ni določeno drugače, z 90 na 60 dni ter skrajšanje roka za izselitev, ki ga določi sodišče v sodnem postopku, s 60 na 30 dni.
Novosti so predvidene glede večstanovanjskih stavb
Predvideno je, da bodo morali upravniki odpreti ločene fiduciarne račune za rezervni sklad za vsako večstanovanjsko stavbo posebej, razen če se bodo lastniki stanovanj v večstanovanjskih stavbah dogovorili, da se sredstva za te stavbe zbirajo na enem računu, potem bo pa moral upravnik voditi ločeno evidenco za vsako stavbo posebej.
Predlagane so spremembe potrebne višine soglasij za dela v večstanovanjskih stavbah. Po predlogu se bodo dela, ki pomenijo izboljšavo (npr. vgraditev novih naprav, opreme ali instalacij), štela med posle rednega upravljanja, tako da bo zanje potrebno soglasje 50 odstotkov lastnikov (sedaj je za izboljšave potrebno 75-odstotno soglasje).
Poleg tega bi med posle, ki presegajo redno upravljanje in je zanje potrebno 75-odstotno soglasje lastnikov, po predlogu uvrstili vsa gradbena dela na skupnih delih stanovanjske stavbe, za katera je potrebno gradbeno dovoljenje. Še vedno bo potrebno 100-odstotno soglasje za spremembe namembnosti ter za najem in odplačevanje posojila v breme rezervnega sklada.
Poslanci so v splošni razpravi ocenjevali, da predlog vsebuje potrebne spremembe, da pa bi bila potrebna tudi celovita prenova zakona. Predlagane rešitve so večinoma pozdravili, nekaj pomislekov je bilo med drugim glede skrajšanja odpovednih rokov in učinkovitosti javne najemniške službe, več pa jih je pozvalo k zagotovitvi sistemskega vira za gradnjo stanovanj. Opozicija se je pri glasovanju ali vzdržala ali je predlog podprla, napovedali pa so vložitev dopolnil v drugem branju.
Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Robert Rožac je dejal, da se zavedajo, da je potrebna celovita prenova zakona, da pa so se za novelo odločili, ker lahko tako v najkrajšem možnem času rešijo najbolj pereče težave. Prenovo stanovanjskega zakona naj bi začeli pripravljati po sprejemu te novele.
KOMENTARJI (58)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.