Sodni senat okrožnega sodišča v Murski Soboti pod vodstvom predsednika Branka Palatina je na današnji glavni obravnavi v primeru Petek zavrnil vse podane dokazne predloge tožilstva in obrambe.
Večina jih je bila povezana s sledmi obuval, ki so jih našli na kraju napada na takratnega novinarja časnika Večer, sedaj državnozborskega poslanca Mira Petka. Sojenje se bo nadaljevalo 25. in 26. avgusta, ko naj bi bili predvidoma na vrsti sklepni govori obeh strani.
Sodnik Palatin je prvo uro že 24. glavne obravnave porabil za prebiranje dokazov, med katerimi so bili prepisi telefonskih prisluhov ter vpogled v priložene dokaze. Med njimi so bili albumi fotografij, spisi sodišč in tožilstva ter dopisi kriminalistično tehničnega inštituta v Wiesbadnu, avstrijskega zveznega kriminalističnega urada in slovenske generalne policijske uprave.
Tožilka zahtevala novega izvedenca
V nadaljevanju je višja državna tožilka Elizabeta Györkös med drugim sodnemu senatu predlagala, naj pridobi nove izvedence za odtise obuval. Predlog je utemeljila z oceno sodišča, da je mnenje sodnega izvedenca za odtise obuval Ervina Drašlerja nejasno in nepopolno. Drašler je pričal, da je teoretično možno, da sta obtožena za brutalni napad, Drago Hojnik in Neven Koludrovič, lahko obula čevlje, ki so pustili sled v snegu na dvorišču Petkove hiše v Mežici, možno pa je tudi, da jih nista mogla obuti.
Obramba se s predlogom ni strinjala, saj meni, da gre zgolj za zavlačevanje tožilstva, zato je Hojnikov odvetnik Ivan Bukovnik predlagal, da se v tem primeru obtožencem ukine pripor, saj se lahko zaradi novih izvedenskih mnenj proces zavleče v nedogled. Odvetnik Andreja Štruca Danijel Planinšec je menil, da je potrebno predlog tožilstva zavrniti, ker obuvala ne veljajo kot dokaz tožilstva, saj je obramba prav s tem poskušala dokazati, da so bile sledi na kraju zločina preslabe, da bi jih bilo mogoče uporabiti v dokaznem postopku.
Obramba predlagala zaslišanje Zamernika
Planinšec je sodišču prav tako predlagal, da se na zaslišanje še enkrat povabi predsednika takratne parlamentarne preiskovalne komisije Mirka Zamernika ali pa se vsaj pisno nanj obrne z vprašanjem ali je bil seznanjen z dejstvom, da je obtoženi Andrej Štruc želel opraviti preskus z detektorjem laži, a ga nanj niso povabili. Prav tako je predlagal, da se na pričanje znova povabi Janeza Žela, ki je bil v tej zadevi v preiskavi, a je bil utemeljen sum storitve kaznivega dejanja napada na Petka zoper njega pozneje umaknjen. Po njegovih besedah obstajajo vsaj trije dokazi, da je bil omenjeni na kraju zločina.
Sumljiva verodostojnost anonimnih prič
Obramba se je znova dotaknila verodostojnosti treh anonimnih prič, ki naj bi bila po samorazkritju četrte anonimne priče Alena Robarja še bolj dvomljiva. Tožilstvo je namreč Robarja samo označilo za človeka s kriminalno preteklostjo in specialnega povratnika. Planinšec je zato zahteval, da tožilstvo sodišču posreduje podatke o domnevnih drugih kazenskih postopkih zoper druge anonimne priče, hkrati pa tožilstvu očital tudi, da si je v procesu pomagalo s plačanimi pričami. Györköseva je na to odvrnila, da tožilstvo o načinu pridobivanja informacij policije ni seznanjeno, vsaka takšna oseba pa je na sodišču seznanjena s posledicami ob morebitnem krivem pričanju. Prav tako je zavrnila predložitev zahtevanih podatkov o preostalih treh anonimnih pričah, saj naj bi s tem ogrozili njihovo anonimnost.
Obtoženi Štruc je nato sodišču predlagal, da se razkrije identiteta anonimnih prič, saj bi se obtoženi le na ta način lahko branili. Zlasti je predlagal zaslišanje ene od anonimnih prič, za katero je prepričan, da nobeden od obtoženih z njo ni bil v stiku ne tri mesece pred, niti tri mesece po napadu ter da je pravzaprav sploh ne poznajo.
Senat: Nova zaslišanja bi bila zavlačevanje
Sodni senat je po krajšem posvetu zavrnil vse dokazne predloge. V zvezi z zahtevami po novem izvedenskem mnenju je menil, da obstaja preveč neznank, ki preprečujejo zanesljivo izvedensko mnenje, nova zaslišanja Zamernika in Žela bi bila po mnenju senata zgolj zavlačevanje postopka, zavrnilo pa je tudi predlagano razkritje identitete anonimnih prič.
