Se Slovenija sploh zmore zaščititi pred povodnijo?

Kaj se dogaja v naši državi, da praktično vsak letni čas poročamo o katastrofalnih poplavah in plazovih? Od leta 2010, ko so septembra katastrofalne poplave zajele Ljubljansko barje, vključno z deli Ljubljane, ter porečje Vipave, Idrijce, Poljanske Sore, Savinje v spodnjem toku, Krke, Save v spodnjem toku ter kraška polja Notranjskega in Dolenjskega krasa, smo bili katastrofalnim poplavam priča še novembra 2012, ko je Avstrijo in Slovenijo zajelo obilno deževje, zaradi česar so narasle in bregove prestopile številne reke. Ko so Avstrijci spustili jezove na Dravi, da bi omilili poplave na svojem terenu, je poplavni val udaril na spodnjem toku Drave. Takrat so izmerili rekorden pretok Drave, ki je pod jezom v Markovcih dosegel okrog 2900 m3/s.

Po žledu, ki je največ škode povzročil na Notranjskem, in mokri zimi, ki smo ji bili priča, so katastrofalne poplave februarja zajele kraška polja. Najhuje je bilo na Planinskem polju, kjer se poplavna voda dolgo ni umaknila. Poletna neurja in obilne padavine so napolnile hudourniške struge. Hudourniki so odnašali ceste, mostove in zasipavali številne hiše. O veliki gmotni škodi so poročali iz občine Podvelka, pa tudi iz občine Dobrova-Polhov Gradec. Po obilnih padavinah, ki so zajele Slovenijo minulo soboto, je bilo najhuje na Dolenjskem, v Posavju, Pomurju ter ponekod na Štajerskem in Koroškem. Poleg več kot 1000 poplavljenih objektov, pripadniki civilnih zaščit poročajo o številnih plazovih, pri Vranskem pa sta v narasli vodi utonili dve osebi. Škoda bo tudi tokrat več sto milijonska, na poplavljenih območjih pa se te dni nadaljuje odpravljanje posledic zaradi vodne ujme.

Župani: veliko narejenega, a še vedno premalo

Na občini Zagorje ob Savi na naša vprašanja, koliko se je v letih od zadnjih katastrofalnih poplav v njihovi občini naredilo na področju protipoplavnih ukrepov ter vzdrževanju in čiščenju vodotokov odgovarjajo, da sicer ne morejo reči, da se v zadnjih letih na tem področju ni nič naredilo, žal pa ugotavljajo, podobno tudi v drugih občinah, da država bistveno premalo vlaga v sprotno čiščenje in urejanje pretočnosti vodotokov in da bi bile škode v primeru ujm bistveno manjše, če bi vzdrževanje redno in sproti potekalo.

Direktor občinske uprave Zagorje ob Savi Rudi Medved za 24ur.com pojasnjuje, da je po katastrofalnih poplavah v letih 2010 in 2012, ko je potok Medija v domala razdejal mesto, država del struge uredila, vendar ne do te mere, da bi bilo mesto v spodnjem delu proti železniški postaji varno. Prav tako opozarja, da je struga Medje spet potrebna čiščenja, tako kot tudi struge drugih vodotokov. Poleg večjih vodotokov so v Zasavju velik problem tudi hudourniške vode, ki ob vsakem obilnejšem deževju povzročijo ogromno škodo in so pa prav tako v pristojnosti države, opozarja Medved in zagotavlja, da občina Zagorje ob Savi za čiščenje in urejanje okolice vodotokov, seveda tam, kjer je njena infrastruktura, ustrezno skrbi v okviru rednih vzdrževalnih del.

Arso opozarja, da se na posledice tako obilnih padavin ne moremo pripraviti

Vzdrževanje in čiščenje vodotokov je v pristojnosti države oziroma Agencije za okolje (Arso), ki pa je včeraj zavrnila  očitke, da niso poskrbeli za ustrezno očiščenost in urejenost vodotokov. Sporočili so, da za tako velike padavine naši vodotoki niso predvideni. Večina vodotokov lahko prenese vodne količine povratnih dob do 20 let, kar je več, pa se razliva. Poudarjajo, da ko se voda razlije čez rob, nobena očiščenost in urejenost vodotoka ne zadošča.

Da smo zadnjih nekaj let priče izjemnim dogodkom oziroma ujmam takšnih razsežnosti, da poplav v celoti ni mogoče preprečiti, se strinjajo tudi v občini Zagorje ob Savi. Zato od vlade pričakujejo, da bo za vodotoke začela skrbeti sistemsko in bo za to namenjala ustrezna sredstva. Dejstvo je, da je to še vedno mnogo ceneje kot odpravljanje škode po katastrofah, opozarjajo v Zagorju z njimi pa se strinjajo tudi na ministrstvu za kmetijstvo in okolje.

Ni dovolj denarja za sanacijo, ne za vzdrževanje, kaj šele za zagotavljanje poplavne varnosti

Po podatkih ministrstva, je država za sanacijo poplav, ki so Slovenijo prizadele septembra 2010, za odpravo posledic škode namenila sredstva v višini 50 milijonov evrov, od tega 18 milijonov evrov za sanacijo poškodb na objektih vodne infrastrukture. Celotna škoda je bila takrat ocenjena v višini 232 milijonov evrov. Poplave, ki so našo državo prizadele novembra 2012, so povzročile za 380 milijonov evrov škode, država pa je za sanacijo namenila 51 milijonov evrov, od tega 14 milijonov evrov za sanacijo poškodb na objektih vodne infrastrukture.

Zneski ocenjene škode se merijo v več sto milijonih evrov, sredstva za sanacijo pa komajda dosežejo 50 milijonov evrov. Prav zato nas je še toliko bolj zanimalo, kaj vlada pripravlja v smeri preprečevanja tako katastrofalnih posledic poplav.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da je bila z zagotovljenimi sredstvi za sanacijo objektov vodne infrastrukture odpravljena zgolj desetina nastalih poškodb. Na vprašanje, zakaj niso zagotovili več sredstev, odgovarjajo, da na vsakoletni ravni zaradi čedalje bolj zaostrenih fiskalnih razmer državnega proračuna ni bilo na voljo ustreznih državnih sredstev za realizacijo sicer načrtovanih ukrepov sanacije. Dodajajo, da za odpravo posledic škode na objektih vodne infrastrukture operativno skrbi Arso in njihovi pooblaščeni koncesionarji, ki pa dela izvedejo v okviru razpoložljivih sredstev proračuna. Na Arsu so pojasnili, da so za redna vzdrževalna dela, kamor sodi tudi čiščenje strug plavja in naplavin, imeli na razpolago 7,6 milijona evrov sredstev. Žal pa bi potrebovali veliko več sredstev, saj je program dela v minimalnem obsegu prve prioritete ocenjen na 25,5 milijona evrov. "Vsakoletno zanemarjanje vzdrževanja zaradi pomanjkanja denarja pa povzroča večje stroške pri sanacijah v neurjih nastalih poškodb," opozarjajo na Arsu.

Na eni strani imamo tako vedno več zelo intenzivnih vremenskih nevšečnosti, na drugi strani pa vedno manj denarja, ki je na voljo za sanacijo, vzdrževanje in žal tudi za tisti del, ki je najbolj ključen – protipoplavno varnost. Na ministrstvu za kmetijstvo ugotavljajo, da se žal že desetletje soočajo s problemom pomanjkanja ustreznih sredstev za izvajanje nujnih nalog obvezne javne vodnogospodarske službe, kar posledično predstavlja povečano ranljivost vseh vodotokov na intenzitete padavin. Tako je po njihovem mnenju poglavitni problem poplav v premajhnem obsegu sredstev, ki se jih namenja tako rednemu vzdrževanju vodotokov kot tudi investicijam na področju zagotavljanje povečane stopnje poplavne varnosti, v sorazmerju s povečano stopnjo urbanizacije slovenskega prostora.

Od poplav do sanacijskega načrta mine tudi po pet let in več

Za sanacijo država pridobi poleg proračunskih sredstev tudi evropska kohezijska sredstva. Kot so pojasnili na ministrstvu, so postopki za izvedbo sanacijskih načrtov zelo dolgi in običajno trajajo tudi štiri leta in več. "Da začnemo protipoplavno sanirati neko območje, potrebujemo državni prostorski načrt. Lansko leto nam je uspelo umestiti v prostor dva načrta, in sicer za jugovzhodno Ljubljano (reka Gradaščica) in Selško Soro na območju Železnikov," pojasnjujejo na ministrstvu. Šele ko imajo načrt, lahko začnejo iskati kohezijska sredstva za sanacijo. Da se zadeva vleče lahko tudi več let, je razlog v pridobivanju različnih soglasij – od soglasja za odkup zemljišča do soglasij za izvedbo del na nekem območju, opozarjajo na ministrstvu. Po vseh teh soglasjih morajo pridobiti še soglasja gozdarjev, ribičev in predvsem naravovarstvenikov. Ministrstvo v teh dolgotrajnih in zapletenih postopkih išče odgovor na naše vprašanje, zakaj ni zagotovljenih več sredstev.

In če nas klimatologi opozarjajo, da se bo potrebno prilagoditi na ekstremne vremenske pojave, potem je čas, da država spremeni takšne dolgotrajne postopke, da nam bo končno uspelo najhujše posledice preprečevati in ne zgolj sanirati. Župani pričakujejo, da bo država za vodotoke začela skrbeti sistemsko in bo za to namenjala ustrezna sredstva, država od županov upravičeno pričakuje, da bodo opravili svoj del obveznosti in poskrbeli za ustrezne prostorske analize preden dovoljujejo pozidavo na območjih, ki so plazovita ali poplavna.