Se Slovenija spreneveda?

V dopisu iz maja 1999 je zapisano, »da so nekateri nasipi na levem bregu Mure nesporno na hrvaškem ozemlju in da je zato prav, da gradbeno dovoljenje za njihovo obnovo izda Hrvaška, čeprav je bila praksa prej drugačna.« Ta dopis naj bi tedanji zunanji minister Boris Frlec poslal državnemu sekretarju okoljskega ministrstva Franciju Steinmanu, poroča TVS, ki dodaja, da naj bi bili glede operativnih podrobnosti dogovorjene skupne obnove nasipov na Muri Slovenija in Hrvaška v pat poziciji.

Frlec se omenjenega dopisa sicer ne spomni, se pa spomni, da je bilo "v obojestranskem interesu, da se protipoplavni nasipi ob Muri stalno vzdržujejo, ne glede na to, kje so."

Na vsebino tega dokumenta se je odzval tedanji podpredsednik vlade Marjan Podobnik, ki je dejal, da ta dokument prvič vidi. Podobnik trdi, da tega dopisa vlada ni obravnavala. "Lahko samo rečem, da je to še en dokaz, da smo v tem času kot ljudska stranka, kot močna stranka uspeli preprečiti veliko škodljivih potez takratne LDS, vseh pa očitno ne," je dejal Podobnik.

Golob: Janša in Rupel zagrešila več spodrsljajev

Peter Golob iz izvenparlamentarne stranke Aktivna Slovenija je prepričan, da sta premier Janez Janša in zunanji minister Dimitrij Rupel zagrešila hude spodrsljaje v zvezi z obmejnim območjem pri Hotizi, ki bodo lahko imeli posledice tudi v zmanjšanju slovenskega državnega ozemlja, če bo prišlo do arbitražnega reševanja tega spora. V AS pričakujejo, da bodo vse stranke v DZ podprle interpelacijo o delu Janše in Rupla, je dodal.

Golob je spomnil, da je AS že konec avgusta opozoril, da so incidenti pri Hotizi najverjetneje posledica note, s katero se je slovenski MZZ s Hrvaško dogovoril, kje bo stal mejni prehod pri Hotizi. V tej noti je po njegovih besedah slovenska diplomacija očitno priznala, da leži mejni prehod Hotiza na hrvaškem državnem ozemlju.

Kot je spomnil Golob, je Rupla septembra 2005 pozval, naj mu omogoči vpogled v noto, kar pa je MZZ zavrnil. Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar pa 15. februarja letos ni ugodila Golobovi pritožbi. Po Golobovih besedah je njena odločba pomembna, saj je iz nje razvidno, da gre za noto MZZ N-25/05 z dne 25. januarja 2005, s katero je MZZ sprejel predlog hrvaške strani iz njene note z dne 19. julija 2004.