Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je na seji odbora DZ za zunanjo politiko, ko je odgovarjal na poslanske vprašanje Aurelia Jurija (SD) glede različnih stališč ministrstva za zunanje zadeve in predsednika republike o mednarodni arbitraži za rešitev hrvaško-slovenskega spora o meji, poudaril, da po njegovih informacijah še niso izčrpane vse možnosti za dialog in dogovor med Slovenijo in Hrvaško. "Predlog o arbitraži je bil vedno v igri. Vlada je imela vedno v mislih tudi arbitražo kot eno od možnosti, ki je ne odklanjamo. Nasprotno, zdi se mi ena od resnih možnosti, vendar pa je potrebno, preden pride do resnih korakov, skleniti dogovor o tem, kaj je predmet arbitraže, in to nikakor ne more biti samo meja na morju," je ponovil svoje stališče minister Rupel.
Dejstvo je, da je Hrvaška postala kandidatka za članstvo v EU in sedaj potekajo pogajanja med povezavo in Hrvaško. S tem pa se Sloveniji po oceni ministra Rupla ponujajo "nekatere možnosti, ki jih Slovenija še ni preizkusila" in zanje "vemo samo še načelno".
V SLS zaskrbljeni
V SLS so zaskrbljeni zaradi izjav predsednika Drnovška o nujnosti ločene obravnave odprtega vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško ter pogajanj o vstopu Hrvaško v EU. SLS zato sprašuje Drnovška, ali njegovo stališče, naj se ne povezuje teh dveh vprašanj, vključuje tudi njegovo jasno opredelitev, da Slovenija ima in bo vztrajala pri ohranitvi prostega teritorialnega dostopa na odprto morje ter celovitosti Piranskega zaliva.
Če predsednik države ne izhaja iz omenjenih predpostavk, pomeni pozivanje k ločeni obravnavi vprašanj po mnenju SLS poslabšanje slovenskih pogajalskih izhodišč in zmanjšanje slovenskih možnosti za uspešno zaprtje odprtih vprašanj s Hrvaško. SLS sicer verjame v dobronamernost predsednika države, a opozarja, da dosedanje izkušnje s sosednjo Hrvaško ne dajejo argumentov za tak pristop.
SLS ocenjuje, da bi v primeru popolne ločitve pogajanj o vstopu Hrvaške v EU od hkratnega urejanja odprtih vprašanj s Slovenijo, "Hrvaška skoraj zanesljivo vztrajala pri dosedanjih stališčih in načinu delovanja, ko v nasprotju z zgodovinskimi in mednarodnopravnimi dejstvi postopno s politiko postavljanja pred dejstvo posega v celovitost Piranskega zaliva, prost dostop Slovenije na odprto morje ter ozemeljsko celovitost Slovenije na nekaterih drugih delih slovensko-hrvaške meje".
Ugibanja o arbitru
Po pisanju reškega dnevnika Novi list bi bil lahko francoski pravnik Robert Badinter posrednik v sporu glede meje med Slovenijo in Hrvaško, saj je deležen simpatij obeh držav, na Hrvaškem pa je prejel celo častni doktorat. Kot navaja časopis, je francoski strokovnjak na posredovanje v sporu privolil že pred leti, ko je arbitražo zagovarjal hrvaški predsednik Stipe Mesić.
Prav Mesić je po pisanju Novega lista prevzel pobudo za rešitev spora s Slovenijo, medtem ko si zunanja ministra obeh držav medsebojno dopisujeta. O reševanju spora naj bi se hrvaški predsednik pogovarjal na dvostranskem srečanju s predsednikom Janezom Drnovškom, do katerega naj bi prišlo v kratkem. Pričakovati je, da bosta predsednika na pogovorih izkoristila možnost vpliva na svoji vladi in javnost, da bi reševanje spora premaknila z mrtve točke, piše Novi list. Drnovšek je sicer na nedavnem srečanju srednjeevropskih predsednikov v Zagrebu dejal, da je mednarodna arbitraža najprimernejši mehanizem za razrešitev slovensko-hrvaških sporov o meji.