'Še včeraj so bili cvetovi češenj snežno beli, danes so že oksidirali'

Minula noč je bila težka za primorske pridelovalce. Čeprav so se nekateri sadjarji pripravili na pozebo in poiskali določene obrambne mehanizme pred njo, kot je na primer kurjenje v sadovnjaku, so posledice danes jasno vidne, je zatrdila vodja proizvodnje Kmetijske zadruge Agraria Koper Patricija Pirnat: "Mislim, da ni bilo enega, ki bi lahko ponoči zatisnil oko. Temperature so se v nekaterih legah spustile tudi pod –7 stopinj Celzija. Cvetovi češenj, ki so bili še včeraj snežno beli, so danes že spremenili barvo oziroma oksidirali." To pomeni, da je pridelek češenj pod velikim vprašajem. Morda je ostalo še kaj nepoškodovanih cvetov na vrhovih dreves, ampak tega sadjarji trenutno še ne morejo oceniti. "Vsekakor je prehitro, da bi poročali o razsežnosti škode," je izpostavila Pirnatova in dodala, da je vprašljiv tudi pridelek hrušk in jabolk.

Poleg sadja se bo škoda poznala tudi na zgodnjih sortah grozdja, je prepričana Pirnatova. Brstiči oziroma popki bodo počrneli, kar se bo videlo čez približno dva dni. "V začetku naslednjega tedna pa bomo videli, ali je sploh kaj ostalo – tako od grozdja kot od sadnega drevja," je pojasnila. Stanje bo odvisno od mikrolokacij in vzgojne oblike dreves. "Na vrhu krošenj bo morda nekaj sadja ostalo," ima še upanje sogovornica.

'Primorska je diskriminirana: za zimske pozebe ne dobi povračil'

Pozeba ni prizanesla niti nasadom kakija v Strunjanski in Vanganelski dolini ter dolini Dragonje. "Vanganelsko dolino je prizadela že letošnja marčevska pozeba, ko je pozeblo drevje marelic, breskev, mandljev ... Stanje v sadjarstvu je pri nas več kot alarmantno in zaskrbljujoče. Lahko rečem, da je primorska regija diskriminirana, saj od države ne dobi finančnih injekcij za pozebe v marcu. Gre namreč za zimsko pozebo, ki ni upravičena do povračil. Niti zavarovalnice ne zavarujejo zimskih pozeb," je problematiko izpostavila Pirantova in ob tem poudarila, da tisto sadje, ki je preživelo v marcu, ja zdaj dokončno pokončala aprilska pozeba.

Kako so jo odnesli primorski zelenjadarji?

Po besedah Pirnatove je kar nekaj zelenjadarjov svoje pridelke pokrilo z vrtnimi koprenami. Vendar na območjih, kjer so se temperature spustile najnižje, tudi koprene niso bile najbolj učinkovite. "Menim, da vrtičkarji prehitevajo z delom. Prvo sonce, ki 'pokuka' spomladi, namreč ni znak, da moramo pohiteti na vrtove. Ja, lahko, vendar s tistimi rastlinami, ki so odporne na nizke temperature," je svetovala sogovornica. Tisti, ki so hiteli, imajo zdaj na pridelku škodo.

Pridelovalci, ki imajo v rastlinjakih nasajen že ves paradižnik, kumare, bučke, niso poročali o škodi, je zatrdila Pirnatova, ki je bila že na jutranjem ogledu pri njih. Čeprav so rastline v rastlinjakih zaščitene, pa vseeno doživijo stres, je dejala.

Škoda na sadnem drevju je nepopravljiva

"Ne moremo kaj dosti naredit. Kar je, je. Sadno drevje lahko edino poškropimo z aminokislinami in rjavimi algami ter s tem omilimo njihov stres. Na ta način rastline obdržimo v normalni vegitaciji," je pojasnila Pirnatova.

Stanje drugod po Sloveniji

Rodni brsti vseh sadnih rastlin so trenutno po Sloveniji v različnih razvojnih fazah, odvisno od lokacije, sorte, vrste, je za STA pojasnila agrometeorologinja na Agenciji RS za okolje (Arso) Andreja Sušnik. Ob tem je izpostavila marelice, ki so letos glede na nekoliko bolj zgodnjo pomlad ob toplem februarju zgodaj zacvetele in jih je že v prvem valu ohladitev v marcu večinoma prizadela pozeba.

Pri drugih sadnih vrstah so rodni brsti različno odprti. Na Goriškem so denimo koščičarji v zaključnih fazah cvetenja, v osrednji Sloveniji prihajajo v to fazo. Pečkato sadje se razvija nekoliko z zamikom, a ne glede na to, so vse te razvojne faze sadnega drevja na udaru zaradi nizkih temperatur zraka.

In nizke temperature, ki so jih davi izmerili po Sloveniji in so napovedane tudi za četrtek zjutraj, so temperature, ki lahko poškodujejo sadne rastline v katerikoli od teh razvojnih faz, je opozorila strokovnjakinja Sušnikova. Poleg tega so poškodbam zaradi mraza izpostavljene tudi nezaščitene sadike zgodnje zelenjave. 

Svoje je tokrat k nizkim temperaturam dodal še novozapadli sneg in v krajih, kjer se je obdržal, so davi namerili tudi najbolj nizke temperature zraka. Sneg načeloma na rastline deluje kot toplotni izolator in za tiste poljščine, ki jih je pokril sneg, je to dobro, žal pa lahko na sadnem drevju sneg povzroči še kakšno dodatno težavo zaradi polomljenih vej, je opozorila agrometeorologinja.

Na obseg škode po pozebi bo po njenih besedah vplivalo to, da bodo nizke temperature kar dve jutri zapored, sicer pa na prizadetost poleg sadne sorte in vrste vplivajo tudi lokalne značilnosti, kot je lega sadovnjakov, pa tudi prevetrenost območja, prav tako je škoda po pozebi odvisna od stanja rastlin.

"Splošna ocena je, da se lahko prve ocene poškodovanosti ugotavljajo šele junija, ko je za nami tudi junijsko trebljenje in ko se rastlina otrese odvečnih plodov, ki jih ne more prehraniti," je dodala Sušnikova.

Aprilska pozeba je naredila veliko škode tudi v čebelarstvu

Pozaba takšne stopnje povzroči ogromno škode tudi v čebelarstvu, opozarjajo v Čebelarski zvezi Slovenije. Poleg prizadetosti sadnega drevja je močno prizadeta tudi akacija, ki je za čebelarstvo izredno pomembna rastlina in v letih brez pozebe predstavlja tretjino letne proizvodnje medu.

Kakšna je škoda pri ostali za čebelarstvo pomembnih rastlinah kot so javor, lipa, kostanj in tudi smreka ter jelka je trenutno še težko oceniti. Je pa ob takem mrazu in tej stopnji razvoja rastlin škoda pričakovana. Sploh ob nadaljevanju nizkih temperatur tudi v prihajajočo noč. Izgube so pričakovane tudi pri čebeljih družinah, saj ob tako nizkih temperaturah težko ohranjajo primerno temperaturo za ogrevanje gnezda. Velike izgube so pričakovane tudi pri čebelah, ki so za nemoteno oskrbo z vodo prisiljene zapustit panj. Ob nizkih temperaturah kaj hitro pristanejo na snegu kjer se podhladijo in umrejo.

Ob tem so čebelarji povsem nemočni, pravijo. Ni namreč ukrepa, ki bi ga lahko izvedli, da bi vsaj omilil stopnjo pozebe, kot tudi nimajo možnosti zavarovanja čebel in pridelka. Na Čebelarski zvezi Slovenije se trudijo s slovenskimi zavarovalnicami vzpostaviti način zavarovanja in upajo, da jim bo uspelo, saj so trenutno povsem odvisni od pomoči države. 

Kakšno je okvirno stanje po pozebi v Sloveniji, bo znano v četrtek 

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) prek javne službe kmetijskega svetovanja oziroma njenih strokovnjakov na terenu spremljala razvoj pozebe in njen vpliv na poljedelstvo ter sadjarstvo. "Dogovorjeno je, da dobimo prve rezultate v četrtek, 8. aprila, ko bomo lahko podali prve okvirne ocene o morebitni škodi po pozebi," so nam sporočili s KGZS.  

Sicer pa je vloga kmetijskih svetovalcev oziroma KGZS v teh primerih posredniška. Kmetijski svetovalci namreč zbrane podatke, ki jih zberejo na podlagi prijav kmetov ali samoiniciativno, posredujejo ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ter Upravi RS za zaščito in reševanje, ki sta pristojna za ukrepanje v primeru naravnih nesreč, v tem primeru pozebe. "Če ti ustanovi presodita, da je škoda dovolj velika, da se lahko opredeli kot naravna nesreča, potem o tem obvestijo občine, ki sprožijo uradno ugotavljanje posledic naravne nesreče v njihovi občini. V teh občinskih komisijah pa sodelujejo tudi predstavniki zbornice," so pojasnili na KGZS.

S kmetijskega ministrstva so nam potrdili, da škodo na kmetijskih pridelkih zaradi pozebe na terenu spremlja KGZS. O poškodovanih kulturah in prvi oceni poškodovanosti – gre za neuradno oceno na podlagi prvih ogledov – pripravi poročilo, ki ga posreduje MKGP. "V tem trenutku poročila s strani KGZS še nismo prejeli, ker se ogledi na terenu še izvajajo," so pojasnili z ministrstva. 

Premier Janez Janša pa je že napovedal ukrepe za pomoč kmetovalcem:"Pristojno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo v prihodnjih dneh zbralo podatke o škodi ter presodilo, kateri ukrepi vlade lahko omilijo posledice že četrte velike pozebe v zadnjih šestih letih v Sloveniji," je zapisal na družbenem omrežju.

Zaščita pred pozebo? Najpogosteje se zatakne pri denarju

Zavedanje o možnostih preprečevanja škode po pozebi se vse bolj razširja, a se najpogosteje zatakne pri denarju, opažajo strokovnjaki KGZS. Čeprav država sofinancira razne ukrepe, je prispevek kmetovalca še vedno tako velik, da ga predvsem manjši kmetje ne zmorejo. "Razlog je zagotovo tudi ta, da so odkupne cene sadja in zelenjave tako nizke, da izkupiček manjšemu kmetu ne omogoča preživetja, kaj šele tovrstne naložbe v varovalne ukrepe. Tam, kjer jim je sadje ali zelenjava glavni vir dohodka, pa so za ustrezne ukrepe že poskrbeli – čeprav tudi ti ukrepi ne zagotavljajo popolne zaščite," so razložili na KGZS.

Patricija Pirnat opaža podobno. V slovenski Istri je povprečna sadjarska kmetija velika 0,3 hektarja. To so majhne površne, če denimo primerjamo s savinjsko regijo, ki ima povprečne kmetije velike 0,9 hektarja. Ker je torej večina primorskih sadjarjev malih pridelovalcev, jim zaščita pred pozebo predstavlja prevelik strošek. Zato se jih ne odloči veliko za ta ukrep.

Na KGZS za konec pozivajo vse kmete, da najbližji kmetijski svetovalni službi dosledno javljajo vse škode – ne samo zaradi naravnih nesreč, tudi škode zaradi divjadi in zveri, saj bodo le tako lahko imeli pregled nad dejanskim stanjem v slovenskem kmetijstvu.