Slovenija

'Še včeraj so bili cvetovi češenj snežno beli, danes so že oksidirali'

Koper, 07. 04. 2021 12.51 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min
Avtor
Maja Korošec
Komentarji
124

Spomladanske pozebe so v zadnjih desetletjih postale stalnica in povzročajo vse več resne škode sadjarjem, vinogradnikom, kmetovalcem. Letošnje leto ni nič drugačno. Nizke nočne in jutranje temperature v teh dneh so oklestile letošnjo letino sadnega drevja, slabo se piše tudi zgodnji sorti grozdja. Prve okvirne rezultate o škodi po pozebi v Sloveniji bo Kmetijsko gospodarska zbornica Slovenije podala jutri. Premier Janez Janša pa je že napovedal ukrepe za pomoč kmetovalcem.

Minula noč je bila težka za primorske pridelovalce. Čeprav so se nekateri sadjarji pripravili na pozebo in poiskali določene obrambne mehanizme pred njo, kot je na primer kurjenje v sadovnjaku, so posledice danes jasno vidne, je zatrdila vodja proizvodnje Kmetijske zadruge Agraria Koper Patricija Pirnat: "Mislim, da ni bilo enega, ki bi lahko ponoči zatisnil oko. Temperature so se v nekaterih legah spustile tudi pod –7 stopinj Celzija. Cvetovi češenj, ki so bili še včeraj snežno beli, so danes že spremenili barvo oziroma oksidirali." To pomeni, da je pridelek češenj pod velikim vprašajem. Morda je ostalo še kaj nepoškodovanih cvetov na vrhovih dreves, ampak tega sadjarji trenutno še ne morejo oceniti. "Vsekakor je prehitro, da bi poročali o razsežnosti škode," je izpostavila Pirnatova in dodala, da je vprašljiv tudi pridelek hrušk in jabolk.

Oroševanje pred pozebo
Oroševanje pred pozebo FOTO: Ervin Čurlič

Poleg sadja se bo škoda poznala tudi na zgodnjih sortah grozdja, je prepričana Pirnatova. Brstiči oziroma popki bodo počrneli, kar se bo videlo čez približno dva dni. "V začetku naslednjega tedna pa bomo videli, ali je sploh kaj ostalo – tako od grozdja kot od sadnega drevja," je pojasnila. Stanje bo odvisno od mikrolokacij in vzgojne oblike dreves. "Na vrhu krošenj bo morda nekaj sadja ostalo," ima še upanje sogovornica.

'Primorska je diskriminirana: za zimske pozebe ne dobi povračil'

Pozeba ni prizanesla niti nasadom kakija v Strunjanski in Vanganelski dolini ter dolini Dragonje. "Vanganelsko dolino je prizadela že letošnja marčevska pozeba, ko je pozeblo drevje marelic, breskev, mandljev ... Stanje v sadjarstvu je pri nas več kot alarmantno in zaskrbljujoče. Lahko rečem, da je primorska regija diskriminirana, saj od države ne dobi finančnih injekcij za pozebe v marcu. Gre namreč za zimsko pozebo, ki ni upravičena do povračil. Niti zavarovalnice ne zavarujejo zimskih pozeb," je problematiko izpostavila Pirantova in ob tem poudarila, da tisto sadje, ki je preživelo v marcu, ja zdaj dokončno pokončala aprilska pozeba.

Kako so jo odnesli primorski zelenjadarji?

Po besedah Pirnatove je kar nekaj zelenjadarjov svoje pridelke pokrilo z vrtnimi koprenami. Vendar na območjih, kjer so se temperature spustile najnižje, tudi koprene niso bile najbolj učinkovite. "Menim, da vrtičkarji prehitevajo z delom. Prvo sonce, ki 'pokuka' spomladi, namreč ni znak, da moramo pohiteti na vrtove. Ja, lahko, vendar s tistimi rastlinami, ki so odporne na nizke temperature," je svetovala sogovornica. Tisti, ki so hiteli, imajo zdaj na pridelku škodo.

Pridelovalci, ki imajo v rastlinjakih nasajen že ves paradižnik, kumare, bučke, niso poročali o škodi, je zatrdila Pirnatova, ki je bila že na jutranjem ogledu pri njih. Čeprav so rastline v rastlinjakih zaščitene, pa vseeno doživijo stres, je dejala.

Škoda na sadnem drevju je nepopravljiva

"Ne moremo kaj dosti naredit. Kar je, je. Sadno drevje lahko edino poškropimo z aminokislinami in rjavimi algami ter s tem omilimo njihov stres. Na ta način rastline obdržimo v normalni vegitaciji," je pojasnila Pirnatova.

Pozeba na sadnem drevju - Gotovlje pri Žalcu.
Pozeba na sadnem drevju - Gotovlje pri Žalcu. FOTO: Tone Lovrec

Stanje drugod po Sloveniji

Rodni brsti vseh sadnih rastlin so trenutno po Sloveniji v različnih razvojnih fazah, odvisno od lokacije, sorte, vrste, je za STA pojasnila agrometeorologinja na Agenciji RS za okolje (Arso) Andreja Sušnik. Ob tem je izpostavila marelice, ki so letos glede na nekoliko bolj zgodnjo pomlad ob toplem februarju zgodaj zacvetele in jih je že v prvem valu ohladitev v marcu večinoma prizadela pozeba.

Pri drugih sadnih vrstah so rodni brsti različno odprti. Na Goriškem so denimo koščičarji v zaključnih fazah cvetenja, v osrednji Sloveniji prihajajo v to fazo. Pečkato sadje se razvija nekoliko z zamikom, a ne glede na to, so vse te razvojne faze sadnega drevja na udaru zaradi nizkih temperatur zraka.

In nizke temperature, ki so jih davi izmerili po Sloveniji in so napovedane tudi za četrtek zjutraj, so temperature, ki lahko poškodujejo sadne rastline v katerikoli od teh razvojnih faz, je opozorila strokovnjakinja Sušnikova. Poleg tega so poškodbam zaradi mraza izpostavljene tudi nezaščitene sadike zgodnje zelenjave. 

Svoje je tokrat k nizkim temperaturam dodal še novozapadli sneg in v krajih, kjer se je obdržal, so davi namerili tudi najbolj nizke temperature zraka. Sneg načeloma na rastline deluje kot toplotni izolator in za tiste poljščine, ki jih je pokril sneg, je to dobro, žal pa lahko na sadnem drevju sneg povzroči še kakšno dodatno težavo zaradi polomljenih vej, je opozorila agrometeorologinja.

Na obseg škode po pozebi bo po njenih besedah vplivalo to, da bodo nizke temperature kar dve jutri zapored, sicer pa na prizadetost poleg sadne sorte in vrste vplivajo tudi lokalne značilnosti, kot je lega sadovnjakov, pa tudi prevetrenost območja, prav tako je škoda po pozebi odvisna od stanja rastlin.

"Splošna ocena je, da se lahko prve ocene poškodovanosti ugotavljajo šele junija, ko je za nami tudi junijsko trebljenje in ko se rastlina otrese odvečnih plodov, ki jih ne more prehraniti," je dodala Sušnikova.

Nizke temperature lahko poškodujejo sadne rastline v katerikoli od njenih razvojnih faz, opozarjajo strokovnjaki.
Nizke temperature lahko poškodujejo sadne rastline v katerikoli od njenih razvojnih faz, opozarjajo strokovnjaki. FOTO: Robert Erjavec

Aprilska pozeba je naredila veliko škode tudi v čebelarstvu

Pozaba takšne stopnje povzroči ogromno škode tudi v čebelarstvu, opozarjajo v Čebelarski zvezi Slovenije. Poleg prizadetosti sadnega drevja je močno prizadeta tudi akacija, ki je za čebelarstvo izredno pomembna rastlina in v letih brez pozebe predstavlja tretjino letne proizvodnje medu.

Kakšna je škoda pri ostali za čebelarstvo pomembnih rastlinah kot so javor, lipa, kostanj in tudi smreka ter jelka je trenutno še težko oceniti. Je pa ob takem mrazu in tej stopnji razvoja rastlin škoda pričakovana. Sploh ob nadaljevanju nizkih temperatur tudi v prihajajočo noč. Izgube so pričakovane tudi pri čebeljih družinah, saj ob tako nizkih temperaturah težko ohranjajo primerno temperaturo za ogrevanje gnezda. Velike izgube so pričakovane tudi pri čebelah, ki so za nemoteno oskrbo z vodo prisiljene zapustit panj. Ob nizkih temperaturah kaj hitro pristanejo na snegu kjer se podhladijo in umrejo.

Ob tem so čebelarji povsem nemočni, pravijo. Ni namreč ukrepa, ki bi ga lahko izvedli, da bi vsaj omilil stopnjo pozebe, kot tudi nimajo možnosti zavarovanja čebel in pridelka. Na Čebelarski zvezi Slovenije se trudijo s slovenskimi zavarovalnicami vzpostaviti način zavarovanja in upajo, da jim bo uspelo, saj so trenutno povsem odvisni od pomoči države. 

Kakšno je okvirno stanje po pozebi v Sloveniji, bo znano v četrtek 

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) prek javne službe kmetijskega svetovanja oziroma njenih strokovnjakov na terenu spremljala razvoj pozebe in njen vpliv na poljedelstvo ter sadjarstvo. "Dogovorjeno je, da dobimo prve rezultate v četrtek, 8. aprila, ko bomo lahko podali prve okvirne ocene o morebitni škodi po pozebi," so nam sporočili s KGZS.  

Sicer pa je vloga kmetijskih svetovalcev oziroma KGZS v teh primerih posredniška. Kmetijski svetovalci namreč zbrane podatke, ki jih zberejo na podlagi prijav kmetov ali samoiniciativno, posredujejo ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ter Upravi RS za zaščito in reševanje, ki sta pristojna za ukrepanje v primeru naravnih nesreč, v tem primeru pozebe. "Če ti ustanovi presodita, da je škoda dovolj velika, da se lahko opredeli kot naravna nesreča, potem o tem obvestijo občine, ki sprožijo uradno ugotavljanje posledic naravne nesreče v njihovi občini. V teh občinskih komisijah pa sodelujejo tudi predstavniki zbornice," so pojasnili na KGZS.

S kmetijskega ministrstva so nam potrdili, da škodo na kmetijskih pridelkih zaradi pozebe na terenu spremlja KGZS. O poškodovanih kulturah in prvi oceni poškodovanosti gre za neuradno oceno na podlagi prvih ogledov pripravi poročilo, ki ga posreduje MKGP. "V tem trenutku poročila s strani KGZS še nismo prejeli, ker se ogledi na terenu še izvajajo," so pojasnili z ministrstva. 

Premier Janez Janša pa je že napovedal ukrepe za pomoč kmetovalcem:"Pristojno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo v prihodnjih dneh zbralo podatke o škodi ter presodilo, kateri ukrepi vlade lahko omilijo posledice že četrte velike pozebe v zadnjih šestih letih v Sloveniji," je zapisal na družbenem omrežju.

Zaščita pred pozebo? Najpogosteje se zatakne pri denarju

Zavedanje o možnostih preprečevanja škode po pozebi se vse bolj razširja, a se najpogosteje zatakne pri denarju, opažajo strokovnjaki KGZS. Čeprav država sofinancira razne ukrepe, je prispevek kmetovalca še vedno tako velik, da ga predvsem manjši kmetje ne zmorejo. "Razlog je zagotovo tudi ta, da so odkupne cene sadja in zelenjave tako nizke, da izkupiček manjšemu kmetu ne omogoča preživetja, kaj šele tovrstne naložbe v varovalne ukrepe. Tam, kjer jim je sadje ali zelenjava glavni vir dohodka, pa so za ustrezne ukrepe že poskrbeli – čeprav tudi ti ukrepi ne zagotavljajo popolne zaščite," so razložili na KGZS.

Patricija Pirnat opaža podobno. V slovenski Istri je povprečna sadjarska kmetija velika 0,3 hektarja. To so majhne površne, če denimo primerjamo s savinjsko regijo, ki ima povprečne kmetije velike 0,9 hektarja. Ker je torej večina primorskih sadjarjev malih pridelovalcev, jim zaščita pred pozebo predstavlja prevelik strošek. Zato se jih ne odloči veliko za ta ukrep.

Na KGZS za konec pozivajo vse kmete, da najbližji kmetijski svetovalni službi dosledno javljajo vse škode – ne samo zaradi naravnih nesreč, tudi škode zaradi divjadi in zveri, saj bodo le tako lahko imeli pregled nad dejanskim stanjem v slovenskem kmetijstvu.

Koronavirus pasica nova

KOMENTARJI (124)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Tri pisane marjetice
07. 04. 2021 21.22
Glavna cvetka varno sedi v parlamentu, kjer ji nič ne more do živega.
VAREN
07. 04. 2021 20.15
-3
Kmetje dobijo več od države in zavarovalnic in raznih subvencij, zato pa jih briga za zaščito.
VAREN
07. 04. 2021 20.04
-2
Kivi in kaki nikoli ne pozebe.
Periot222
07. 04. 2021 20.36
-3
VAREN
07. 04. 2021 20.44
-2
KladivoSi
07. 04. 2021 18.40
+12
Sami strokovnjaki, danes v kmetijstvu jutri boste informatiki, v petek pa nevrokirurgi. Pa ste v življenju že pridelali kak pridelek? Če balkonske rože zalivate še niste kmet, samo za info.
Leva feltna
07. 04. 2021 18.35
+1
Jelincic na tvitu povedu resnico o zapletu teh mrzlih dneh
DEEP
07. 04. 2021 18.18
+3
Oksidirale kot država po 30.let!
Dr.Rugelj
07. 04. 2021 17.40
-2
To bluzenje, da mali kmet ne more zaščititi pridelak je bedasto.Že zadnje 4-5 let je isto - v teh letih bi po malem lahko zaščitili vse - pa niti pri zavarovalnicah nimajo zavarovano ! Pričakujejo pa vsako leto odškodnino od države - ravno prejšnji teden sem od kmeta kupoval od krompirja,jabolk,...normalne cene - sam je povedal, da eni hočejo na račun domače robe zaslužiti za par let naprej - zato pa lahko potem veletrgovci veselo prodajajo tujeo robo - tisto zasvinjano !!
VAREN
07. 04. 2021 20.02
+0
Seveda služijo, saj svojo robo prodajajo ljudem po 2-3x dražje kot trgovinam. Zraven so pa še polni raznih subvencij.
WolfeWoof
07. 04. 2021 16.39
+8
Letos ne bo črešn. Umetnih nebom kupu sploh. Mama mia kaj je blo treba tega snega. Še dobro da lubenice sadim šele drug tedn bom mel vsaj to.
BETONSKI
07. 04. 2021 16.50
+2
PRIDI K MENI SI JIH BOŠ LAHKO NABRAL KOLIKOR JIH BOŠ HOTEL,POD POGOJEM DA NE BOŠ KORDIŠA IN LEVICE VOLIL.
misterbin
07. 04. 2021 16.38
+0
To je ,delo Amerike
BETONSKI
07. 04. 2021 16.24
+1
UBOGA NARAVA,KAKO MORAJO TRPETI TA ŽIVA BITJA,ŠOK ,STRES,KOT JAZ NA DELU.
dante_
07. 04. 2021 16.06
+8
Že nekaj let zapored poslušamo o pozebi ki je prizadela 90% vinogradov, v jeseni pa vsako leto lep pridelek grozdja in polne kleti vina. Je bilo tudi na tem portalu kar nekaj člankov da vinarji ne vedo kam z viški vina.
brusilec
07. 04. 2021 16.08
+1
ce nebi bilo pozeb bi imeli 5x prevec vina .. velikmanjpopijemo
trollolll
07. 04. 2021 16.09
+7
BETONSKI
07. 04. 2021 16.26
+0
ČE BI IMEL 5X VEČ VINA V MOJIH VINOGRADIH BI IMEL 10.000 LIRTOV VINA X 2,5 EUR 25000 EUR IZ TVOJIH UST V BOŽJA UŠESA NE BI BILO SLABO,PA VSE GRE,KER JE BIO.
Krematorij666
07. 04. 2021 17.52
+6
Betonski, Bio vino? Rad bi videl te tvoje trte, ki uspejo brez špricanja. Prodajaj to zgodbico komu drugemu.
KladivoSi
07. 04. 2021 18.34
+3
Dante ločiš ti med sadnim drevjem in trto? Zgleda, da ne pol se raje drži grozdja, ter pusti vino.
trollolll
07. 04. 2021 16.03
+11
ne glede na to, ali bo pridelek ali ne, bodo na trznici sredi ljubljane 100% prodajali 'briske cesnje' tko kot vsako leto.. :D
KladivoSi
07. 04. 2021 18.35
Cena bo takšna, češnja pa ne bo slovenska.
oježeš
07. 04. 2021 15.57
+2
Kako to, da cerkev ni za nobeno naravno nesrečo nič odgovorna, ali da bi pomagala? Saj imajo gor komandirja k vse to ureja, torej naj nosi tudi odgovornost in pomaga ljudem, ki jim narava vzame pridelek in posledično prihodek.
trollolll
07. 04. 2021 16.06
+3
oni majo vedno izgovor, zakaj je bog tako zelel... podobno jansisti... ni vazno, kaj pacient naredi... tut ce jim mater proda za vreco riza, bodo najdli razlog zakaj je tako prav
Celabuča
07. 04. 2021 15.53
+3
Varen za predsednika zemlje..
extradeluxe
07. 04. 2021 15.46
+4
še včeraj sem bil navaden državljan, danes sem zadel na loteriji, pa sem že milioner.
oježeš
07. 04. 2021 15.58
+2
Če bi zadel milijone se ne bi tukaj hvalil ampak bi kje ležal pijan do onemoglosti.
DEEP
07. 04. 2021 15.45
+2
Očitno smo onem gor ušeč bo nas počasi spravil na pravo pot!!
miro60
07. 04. 2021 15.39
+12
Zanimivo pa je to, ali naj pridelek unici pozeba ali toca ali pa je sadja polno, cene so na koncu enake.
Podkrinko
07. 04. 2021 16.12
+2
Wolfera
07. 04. 2021 15.22
+5
Ceprav je tale pozeba katastrofa, je tele slike sadnega drevja ki je ujet v ledeni oklep prav pravljicno, raj za fotografe.
number46
07. 04. 2021 15.21
+2
Spet bo k....c z sadjem. Res škoda. Tudi prejšnje leto je bilo slabo.
asdfghjklqwertz
07. 04. 2021 15.14
+11
Pri nas je spet vso sadje zmrznilo, tako kot lani. Letos, če bo 10% sadja zraslo, bom lahko zelo srečen.
cirenij
07. 04. 2021 15.18
+6
cirenij
07. 04. 2021 15.20
+12
Pa teh nekaj dreves ni tak problem, težje je večjim pridelovalcem, pa naj eni filozofirajo, kolikor hočejo, težko se je borit proti pozebi.
cirenij
07. 04. 2021 15.25
+6
Evolucija Zemlje gre svojo pot, tega tudi okoljevarstveni ukrepi ne bodo povsem preprečili. Milijarde let se že spreminja, od kamene gmote, najprej brez življenja, naprej.............