Sestanek predsednikov in vodij poslanskih skupin parlamentarnih strank ni prinesel vsebinskega napredka glede reševanja problematike izbrisanih. Pogajanja se zato nadaljujejo v ponedeljek, stranke pa bodo pripravile svoje predloge. Tudi na včerajšnjem srečanju se predstavniki koalicijskih LDS in ZLSD ter opozicijskih SDS in NSi niso uspeli dogovoriti o rešitvi problematike izbrisanih.
Prvo srečanje v takšni sestavi je bilo namreč po besedah predsednika vlade in LDS Antona Ropa ter predsednika SDS Janeza Janše informativne narave. Glede na izjave najvišjih predstavnikov koalicije in opozicije na današnjem sestanku pa je mogoče sklepati, da je verjetnejša rešitev s pomočjo ustavnega zakona, za katerega je sicer potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru.
Po Ropovih besedah je ustavni zakon ena od možnosti, če bo prišlo do vsebinske uskladitve med strankami. "Ključni so zlasti pomisleki, razgovori in diskusije o tem, kako uresničiti odločbo ustavnega sodišča v zvezi s tistimi, ki so jim bile že izdane odločbe o stalnem bivanju in pri katerih so bili izvedeni individualni postopki preverjanja," je dejal premier. Po besedah Ropa pa prihaja do zbliževanj stališč glede možnosti revizije že izdanih odločb o stalnem bivanju in glede omejitev odškodnin izbrisanim.
Janez Janša je povedal, da je rešitev možno iskati izključno s sprejetjem ustavnega zakona. Dodal je, da je mogoče najti rešitev, ki bo rešila problem izbrisanih na pravičen način znotraj ustavnega reda in brez revizije temeljne ustavne listine o samostojnosti neodvisnosti Slovenije. V tem primeru bi bil referendum o tehničnem zakonu o izbrisanih nepotreben. V SDS nameravajo do ponedeljka pripraviti rešitev, s katero bi ustrezno dopolnili temeljno ustavno listino, ki bo zaščitila listino pred revizijskimi poskusi, po drugi strani pa bi z izvedbenim delom ustavnega zakona problem izbrisanih dokončno rešili.
Janša je kritiziral tudi dvoličnost koalicije, ki je leta 2000 s spremembo ustave obšla odločbo ustavnega sodišča o volilnem sistemu. "Takrat so bili pripravljeni s spremembo ustave in ustavnim zakonom brezkompromisno popolnoma negirati odločbo ustavnega sodišča in tudi rezultat referenduma, ki nista imel nobenih finančnih posledic. Ko pa gre za to, da slovenske davkoplačevalce zaščitimo pred milijardnimi, neupravičenimi odškodninami, da uvedemo selektiven pristop in zagotovimo neko elementarno pravičnost funkcioniranja oblasti v tej državi, pa so odpori strašanski in je naenkrat odločba ustavnega sodišča največja svetinja. SDS na takšno dvoličnost seveda ne bo pristala," je dejal Janša.
Na vprašanje, ali bo predlog SDS usklajen z odločbami ustavnega sodišča o izbrisanih, je Janša odgovoril, da so s rešitvijo vprašanja izbrisanih z ustavnim zakonom "poti odprte". "Katerakoli odločba ustavnega sodišča je tukaj irelevantna, se pravi, iščejo se rešitve v širših okvirih. Poudarjam pa, da ne iščemo rešitve za to, da bi povozili odločbe ustavnega sodišča, ampak za problem izbrisanih. Kolikor je to možno narediti znotraj okvirov, ki jih je določilo ustavno sodišče, toliko bolje. Tisti, ki sprejme ustavo, lahko sprejme tudi drugačne odločitve."
Predsednik SDS je še dejal, da se je predlog LDS o spremembi poslovnika državnega zbora (s tem bi omogočili naknaden umik poslanskih podpisov pod referendumsko pobudo) izkazal za nesmiseln, saj bi sprememba veljala tudi razpis bodočih referendumov. Poleg tega bi s takšno spremembo poslovnika posegli v materijo, ki jo določa 90. člen ustave.
Vodja poslanske skupine ZLDS Miran Potrč je ocenil, da je rešitev problematike izbrisanih možno najti s sprejetjem ustavnega zakona, če bi se stranke dogovorile o vsebinskih vprašanjih. Po njegovi oceni se stranke še vedno razlikujejo pri nekaterih temeljnih vprašanjih, glede odškodnin pa so mnenja podobna. "V zvezi z odškodninami je treba upoštevati naš pravni red in vse elemente, ki so povezani tudi z odgovornostjo oškodovanca, da pravočasno vloži zahtevek za odškodnino." Upoštevati je treba tudi zastaralne roke in neposredno zvezo med izgubo statusa in nastalo škodo. Potrč je še dodal, da na današnjem sestanku ni bilo govora o tem, da bi ukinili člen ustave, na podlagi katerega v konkretnih primerih načeloma obstaja pravica do odškodnin. Predsednik ZLSD in državnega zbora Borut Pahor pa je dejal, da se je očitno izkazalo, da je problem izbrisanih zapleten in da je to tema, ki je nacionalnega pomena. "Dialog med vsemi političnimi silami se mi zdi edina smotrna pot." Predsednik združene liste je še ocenil, da je najbolj verjetna pot za rešitev problematike izbrisanih je ustavni zakon.
Janez Podobnik, pobudnik današnjega srečanja "na predsedniški ravni", je ocenil, da je bil pogovor potreben. Dejal je, da so sprejeli "drzno ugotovitev" in skupaj priznali, da lahko zakonodajna veja oblasti odločitve sprejema v obliki ustavnih zakonov, kadar ustavno sodišče sprejme "radikalne odločitve". Ali bo torej ustavni zakon zaobšel odločbe ustavnega sodišča? Podobnik odgovarja, da bi bila bolj primerno govoriti o nadgradnji odločitev ustavnega sodišča.
Predsednik SNS Zmago Jelinčič pa je ocenil, da je vladna koalicija preveč popustljiva do "t.i. izbrisanih", saj je "papirje pripravljena dati komerkoli". "V SNS tega ne bomo podprli," sami pa bi po besedah predsednika nacionalne stranke predlagali "dosti bolj rigorozno metodo in bi tiste, ki so ilegalno bivali pri nas, enostavno napotili v matične domovine".
Gil-Robles o vprašanju izbrisanih
Komisar za človekove pravice Sveta Evrope Alvaro Gil-Robles, ki je oktobra lani predstavil poročilo o stanju na področju človekovih pravic v Sloveniji, je v današnjem pismu varuhu človekovih pravic poudaril, da je potrebno problem izbrisanih rešiti takoj in to na način, ki ga je določilo ustavno sodišče ter da bo potrebno spoštovati tudi bodočo odločbo ustavnega sodišča o referendumu. Gil-Robles pravi tudi, da denar ni pravo merilo za spoštovanje človekovih pravic ter da uživanje človekovih pravic ne more biti odvisno od referendumskega izida. Kot je še poudaril v pismu slovenskemu ombudsmanu Hanžku, je potrebno gledati v prihodnost in ne v preteklost ter ta problem, ki se vleče že preveč časa, rešiti enkrat za vselej na način, ki bi se izognil povečevanju rasističnih in ksenofobnih čustev.
V lanskem poročilu je komisar med drugim namreč opozoril tudi na problematiko izbrisanih, ki jo mora Slovenija čim prej urediti. Ker se je razreševanje problematike izbrisanih začelo izredno zapletati in odmikati od rešitve, je Gil-Robles izrazil željo, da ga iz urada varuha ažurno informirajo, varuha pa je zaprosil, naj poda tudi svoje mnenje o nastali situaciji. Naloga varuha človekovih pravic je namreč tudi obveščanje mednarodnih institucij, ki delujejo na področju varovanja človekovih pravic, o kršitvah človekovih pravic, še predvsem pa to velja za probleme, ki so bili izpostavljeni tudi v mednarodnih poročilih. Hanžek je komisarju posredoval kronološki pregled te problematike, posredoval vse informacije o nedavnih dogodkih na tem področju ter ob tem podal tudi svoje mnenje.
Koalicija Slovenija se strinja z ugotovitvami Gil-Roblesa
Koalicija Slovenija se strinja z ugotovitvijo komisarja za človekove pravice Sveta Evrope Alvara Gil-Roblesa, ki je v pismu varuhu človekovih pravic Matjažu Hanžku zapisal, da je potrebno problem izbrisanih rešiti enkrat za vselej na način, ki bi se izognil povečevanju rasističnih in ksenofobnih čustev. Ob tem v koaliciji Slovenija ugotavljajo, da prav način, ki ga ponuja ustavno sodišče oziroma zakon o izbrisanih, predstavlja nevarnost razpihovanja nestrpnosti, saj med drugim predvideva nekritično podeljevanje tudi neutemeljenih pravic za nazaj z možnostjo neomejenih odškodnin, so sporočili iz koalicije Slovenija. Po njihovem mnenju je tak postopek krivičen do državljanov in tistih tujcev, ki so že takrat spoštovali slovenski pravni red.
Glede komisarjeve pobude, da naj problem razrešujemo na način, kot ga določa ustavno sodišče, pa Koalicije Slovenija navaja, da slovenski pravni red predvideva oziroma dopušča možnost, da način izvedbe odločbe določi zakon, ki ga sprejme DZ. Obenem v koaliciji Slovenija zahtevajo, da Hanžek slovensko javnost in DZ celovito obvešča o informacijah, ki jih posreduje izven države ter da je pri tem objektiven. Pričakujejo tudi, da bodo v DZ nemudoma prejeli celotno pismo komisarja Gil-Roblesa in ne samo povzetek, ki ga je naredil Hanžkov urad.
Demokratska stranka: Izbrisani so slaba predvolilna tema
Demokratska stranka Slovenije (DS) je javno pozvala vse parlamentarne politične stranke, naj zaradi bližine volitev ne uporabljajo izbrisanih za burjenje političnega prostora z "napihnjenimi demagoškimi temami". Kot so zapisali v sporočilu za javnost, obsojajo izkoriščanje človeških in domoljubnih čustev volivcev, ki se ga poslužujeta obe strani. Sporno pa se jim zdi tudi ravnanje nekaterih medijev, ki zaradi lastne promocije zlorabljajo tako izbrisane kot tudi druge državljane.
V DS ocenjujejo, da je Slovenija v primeru izbrisanih sicer naredila nenamerno postopkovno napako, ocenjujejo pa, da se take zadeve običajno rešujejo resno in dostojno, ne pa demagoško. To pa se v primeru izbrisanih dogaja prav zaradi prihajajočih volitev, so prepričani v DS. Zato parlamentarne stranke pozivajo k spremembi predvolilnih tem in predlagajo, naj predvolilna soočenja potekajo na teme, kot so socialni in gospodarski položaj Slovenije ter katere razvojne potenciale bodo posamezne stranke po volitvah uspešneje razvijale.