Kot je povedal svetovalec za odnose z javnostmi na kmetijskem ministrstvu Valentin Hajdinjak, je dogovor med ministroma pogoj, da bo ministrski zbor lahko sprejel uredbo, po kateri se bo iz letošnjega državnega proračuna kmetom izplačalo 75 odstotkov neposrednih plačil, kot jih imajo kmetje v EU, in ne manj, kot je na medresorskih pogajanjih predlagal Mramor.
"Sem jaz edini v tej državi, ki zastopam to, za kar smo se štiri leta pogajali z EU in kar je koncept naše države v zadnjih letih? Tukaj se gre za to, da uveljavljamo tisto, kar smo se že dogovorili. Ne zahtevamo nič več," je po današnjih neuspešnih dogovorih poudaril minister But in dodal, da "gre za vprašanje, ali bo Slovenija pred Evropo sploh kredibilna."
SLS podpira ministra Buta
O subvencijah kmetom, ki so sprožile tudi zaplet v vladni koaliciji, je razpravljal tudi izvršilni odbor Slovenske ljudske stranke (SLS) na današnji redni seji v Škofji Loki. Člani sveta so podprli kmetijskega ministra in predsednika SLS Franca Buta v njegovem vztrajanju pri izpogajani višini letošnjih neposrednih plačil kmetom v višini 75 odstotkov plačil. Kmetijski minister But je še povedal, da se pogajanja s predstavniki finančnega ministrstva nadaljujejo, prav tako pa je glede zaključka pogajanj optimist. Na vprašanje o morebitnem izstopu iz koalicije v primeru neuspešnih pogajanj je But dejal, da so ga člani sveta SLS podprli v prizadevanjih, da mora biti ljudska stranka glede tega vprašanja "pokončna, jasna in odločna, ker je lahko le kot taka enakopravna članica koalicije".
Poleg subvencij sta bili glavni temi še vključevanje Slovenije v EU in Nato ter predlog reorganizacije regionalnih odborov SLS. Člani sveta so državljane pozvali, naj 23. marca na referendumih o EU in Nato glasujejo za pristop Slovenije v obe povezavi.
But je poudaril, da v SLS jasno ločujejo med iraško krizo in vstopom v Nato. Trenutne razmere v zavezništvu lahko po njegovi oceni pripomorejo k temu, da bi se Nato v naslednjih letih reorganiziral v varnostno zvezo, ki bo morala "enakovredno upoštevati evropski element", k čemur bo prispevalo tudi vse več evropskih članic zavezništva. Dejal je še, da SLS nasprotuje vojni kot sredstvu za ureditev razmer v Iraku. Država z orožjem za množično uničevanje je sicer grožnja svetovnemu miru, vendar pa mora mednarodna skupnost razorožitev doseči po miroljubni poti. V SLS menijo, da je lahko vojna le skrajna možnost, vendar samo ob poenotenju mnenj v Varnostnem svetu ZN.
O subvencijah tudi strateški svet
Pri premieru Tonetu Ropu pa je zasedal Strateški svet za ekonomski razvoj in gospodarstvo. Člani sveta, sestavlja ga šest ministrov in osem priznanih ekonomistov, so razpravljali o poročilu o gospodarskem razvoju Slovenije, govorili pa so tudi o aktualnem rebalansu proračuna in zmanjšanju kmetijskih subvencij. Rop sicer verjame, da se bosta ministra do jutrišnje seje vlade ustrezno uskladila, pri čemer pa tudi sam poudarja, da bo treba prestrukturirati oz. racionalizirati kmetijsko politiko, kar naj bi bila pot varčevanja tudi na ostalih področjih.
Sindikat kmetov poziva vlado
Če v prihodnjih dneh ne bodo uresničena neposredna plačila kmetom na 75-odstotni ravni EU, slovenski kmetje ne bodo nikoli dosegli 100-odstotnih plačil Unije, v odprtem pismu predsedniku vlade Antonu Ropu opozarja Sindikat kmetov Slovenije. Uskladitev neposrednih plačil na 75-odstotni ravni EU je vlada potrdila kot pogajalska izhodišča že v času pogajanj z Unijo, v okviru kmetijskega proračuna pa jih je potrdil tudi DZ, zato kmetje premiera Ropa sprašujejo, ali se zaveda posledic, ki bi nastale z morebitno neizpolnitvijo obljub.
Slovenija bi zaradi zmanjšanja neposrednih plačil postala neto plačnik v evropski proračun, so prepričani v sindikatu kmetov in poudarjajo, da je to za njih nedopustno in neodgovorno.
KGZS protestira
Proti dodatnemu krčenju sredstev za kmetijstvo pa ostro protestira tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS). Zbornica zato v celoti podpira prizadevanja kmetijskega ministra Buta, da se višina neposrednih plačil kmetom ohrani na tisti ravni, ki je bila dogovorjena v proračunu. Ob tem pa v zbornici še opozarjajo, da ne sme biti dileme, komu naj se ta plačila izplačajo, saj je evropska kmetijska politika pri tem zelo jasna. "Kakršnokoli svojevoljno razlaganje evropske kmetijske politike v slovenskem prostoru je zato neumestno," je poudaril predsednik KGZS Peter Vrisk.
Če že nekaj let potekajo aktivnosti v smeri približevanja k EU, se nekaj tednov pred referendumom, na katerem se bomo slovenski državljani odločali o vstopu v EU, ne sme postavljati vprašanje, ali je evropska kmetijska politika primerna. "Ve se, da smo bili v zbornici velikokrat kritični do te evropske kmetijske politike, in da smo se na koncu pač morali sprijazniti z nekaterimi dejstvi. Vendar pa zahtevamo, da se tisto, kaj je dogovorjeno, tudi izvaja," je poudaril Vrisk.
Zbornica se namreč ne strinja s predlogi, da bi se podpore izplačevale večjim kmetijam. "Evropska kmetijska politika gre ravno v obratni smeri, torej zmanjšuje subvencije največjim, ohranja in podpira pa manjše kmetije," je dejal predsednik zbornice. To, kar je bilo dogovorjeno, mora biti izpolnjeno. Zbornica od tega ne more odstopati, poudarja Vrisk. Ob tem pojasnjuje, da bi manjša neposredna plačila kmetom od 75 odstotkov neposrednih plačil, ki jih imajo kmetje v EU, poslabšala konkurenčnost slovenskih kmetov v primerjavi z evropskimi. To pa bi hkrati tudi pomenilo, da bi Slovenija iz Bruslja dobila manj denarja, saj ne bo izpolnila svojega dela dogovora.
