Slednjo je v parlamentarno proceduro za sprejem po skrajšanem postopku vložila skupina poslancev, članov komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb. Svoje deloma drugačne rešitve zapletenega in občutljivega vprašanja parlamentarnega nadzora nad delom policije in znotraj te uprave kriminalistične policije pa je pripravila tudi vlada.
Parlamentarni odbor je po polemični večurni razpravi, v kateri so poslanci zlasti nasprotovali morebitnemu omejevanju parlamentarnega nadzora, kar naj bi prinašala nova vladna rešitev, sicer podprl predlagano novelo, vendar pa ob tem predložil svoje dopolnilo, ki bistveno spreminja vladno rešitev.
Da bi razumeli genezo spora glede nadzora nad kriminalistično policijo, se je potrebno vrniti v čas afere Vič-Holmec. Takratni notranji minister Mirko Bandelj namreč preiskovalni komisiji takrat ni predal spiska kriminalistov, ki so delali na konkretni zadevi. Pritožil se je ustavnemu sodišču, le to pa je razveljavilo del odloka, ki se je nanašal na nadzor kriminalistične službe in dalo parlamentu letu dni, da zakonsko uredi zadevo. Ker je kriminalistična služba ostala tako rekoč brez parlamentarnega nadzora, je skupina poslancev vložila spremembe zakona o policiji. Zgodovina pa se tokrat ponavlja.
Vprašanje morebitnega omejevanja parlamentarnega nadzora nad zakonitostjo dela policije v tej luči, pa tudi nadzora nad delom varnostnih in obveščevalnih služb ter nadzor zakonodajne nad izvršilno vejo oblasti nasploh, je bila rdeča nit nastopov poslancev med sejo odbora za notranjo politiko.
Osnova za spremembe in dopolnitve zakona o policiji je bila odločba ustavnega sodišča, ki je namreč pred približno letom dni razveljavilo del člena odloka o ustanovitvi in nalogah komisij ter odborov DZ; ta govori o tem, da parlamentarna komisija za nadzor nad delom varnostnih in obvščevalnih služb skrbi tudi za vprašanje utemeljenosti uporabe posebnih ukrepov kriminalistične policije. Omenjeni del odloka namreč nima potrebne podlage v zakonu. Vlada je imela leto dni časa, da ustrezno novelira zakon o policiji, ker pa tega ni naredila, so ustrezno dopolnitev zakona oktobra predlagali člani parlamentarne komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb.
Odbor je tako v svojem dopolnilu zapisal, da bi moral notranji minister do sprejetja zakona, ki bo urejal parlamentarni nadzor nad delom nosilcev obveščevalno-varnostne dejavnosti, omogočiti pristojni parlamentarni komisiji za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb stalen nadzor tako nad dejavnostjo kot zakonitostjo dela policije pri izvajanju pooblastil, določenih v zakonu o policiji in zakonu v kazenskem postopku.
Na predlog Jerovška so še podprli rešitev, po kateri lahko pristojna parlamentarna komisija o uporabi ukrepov in načinu njihovega izvajanja po zakonu o kazenskem postopku preveri skladnost števila izvajanih in izvedenih ukrepov s številom odredb preiskovalnega sodnika in skladnost izvajanih in izvedenih posameznih ukrepov z izrekom odredbe preiskovalnega sodnika.
Prav tako lahko komisija, kot predlaga odbor, za nadzor nad tajnimi policijskimi ukrepi, kot so tajno opazovanje in sledenje ter tajno policijsko delovanje, preveri skladnost izdanih pisnih odobritev generalnega direktorja policije oziroma njegovega namestnika in državnega tožilca s številom izvajanih in izvedenih ukrepov ter preveri, če so bili izvedeni postopki v skladu z zakonodajo. Polemika se bo vsekakor ponovila v državnem zboru, ki ga še čaka, da sprejme zakon o enotnem nadzoru nad obveščevalnimi službami.