'Še vedno ne vemo, kako bomo volili'

'Občina Mirna (v nastajanju)' je ime skupine na Facebooku, ki so jo ustvarili prebivalci krajevne skupnosti Mirna. Ime skupine še najboljše opiše stanje, ki trenutno vlada v omenjeni krajevni skupnosti. Novembra lani se je večina prebivalcev v delu občine Trebnje, kjer naj bi nastala občina Mirna, izreklo za samostojno občino. A od lanskega novembra do zdaj se je veliko stvari zapletlo in Mirnčani na svojo občino še vedno čakajo.

Problem postaja vse večji, ker se bližajo jesenske lokalne volitve. "Mesec in pol pred volitvami še vedno ne vemo natančno, kako bomo volili,“ pravi koordinator neodvisnega strokovnega in operativnega odbora za ustanovitev občine Mirna Dušan Skerbiš. "Mirnčani smo prepričani, da si zaslužimo volitve v svoji občini," razlaga Skerbiš.

Po najslabšem scenariju bi morali oktobra voliti občinski svet in župana občine Trebnje. Skerbiš pravi, da so pripravljeni tudi na to. "Za volitve bomo oblikovali nestrankarsko, neodvisno Listo za Mirno,“ je dejal in dodal, da bodo podprli tistega kandidata za  župana, ki bo na njihovi strani.

Začelo se je z referendumom

Kot je znano, se je po referendumu vse skupaj zapletlo, ko je državni svet na novelo zakona o ustanovitvi občin Mirna in Ankaran izglasoval veto, nato pa je za preglasovanje veta in potrditev zakona v državnem zboru zmanjkal en poslanski glas.

Zdaj se zadeva glede občine Mirna obravnava ločeno od Ankarana. Skupina poslancev je namreč predlog za ustanovitev občin vložila ponovno, tokrat v obliki dveh zakonov. Občina Mirna je bila v prvi obravnavi potrjena, druge obravnave v državnem zboru pa še ni bilo. "Vse skupaj stoji, ker predsednik odpora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Vili Trofenik ni podpisal poročila o glasovanja,“ nam je razložil Skerbiš. "Seveda, slej ko prej bo ta druga obravnava v državnem zboru morala biti,“ je prepričan Skerbiš.

O občini tudi na ustavnem sodišču

Vzporedno z zgodbo na državnem zboru teče še zgodba na ustavnem sodišču.

Na ustavno sodišče so zagovorniki občine Mirna dali štiri pobude. Prva pobuda je bila zaradi ustanovitve občine po prvem zakonu. "Takrat smo bili skupaj z Ankaranom,“ razlaga Skerbiš, problem pa je bil že omenjeni veto državnega sveta. Skerbiš je prepričan, da državni svet ni imel zakonske razlage za veto in da je bila ta odločitev politično motivirana.

Druga pobuda je za potrditev tega zakona, na osnovi ustave in 15. člena zakona o lokalni samoupravi. Tretja pobuda je za zadržanje volitev. "Skoraj 300 ljudi se je podpisalo pod zahtevo, da se volitve zadržijo, saj so se sami na referendumu drugače odločili,“ pravi Skerbiš. "In četrta je pa je zaradi napačnega vpisa v volilni imenik, kajti občina Mirna je v prvem branju bila ustanovljena," pravi Skerbiš, ki zatrjuje tudi, da je tistim, ki si prizadevajo za občino Mirna, žal, da se mora s tem ukvarjati tudi ustavno sodišče. "A ker državni zbor ni zmogel spoštovati jasne in odločne referendumske volje, je to ostala še edina pravna pot, po kateri lahko uveljavljamo svojo ustavno pravico," je še prepričan Skerbiš.