Dandanes verjetno nihče več ne gleda televizije na črnobelem sprejemniku, še leta 2010 pa jih je imelo 3,3 odstotka slovenskih gospodinjstev. Kar polovica vseh gospodinjstev je pred 15 leti imela videorekorder, 53 odstotkov pa CD predvajalnik, kažejo podatki Statističnega urada RS (SURS). Ker so se tehnologija in naše navade v tem času tako spremenile, pa zdaj teh podatkov tudi na SURS ne spremljajo več.
A videokasete mnogi še vedno imajo, na njih pa njim ljube posnetke. Če jih želijo obdržati, jih morajo odnesti k nekomu, ki ima primerno opremo, na primer v Normstudio na Igu. In ljudje to še vedno počnejo, pravi direktor Tomi Meglenov.
''Recimo, da se je zgodilo v roku nekaj let, da so vsi počasi prešli na DVD, potem ko so prišli telefoni, je pa sploh vse upadlo, čisto na nulo,'' pravi Meglenov. In dodaja, da rojeni po letu 2000 verjetno sploh ne vedo več, kaj videokaseta sploh je.
Jih pa ljudje še vedno prinašajo, saj so na njih zabeleženi dogodki, ki so jim zelo pomembni, največ poroke, birme in kakšne počitnice na morju. In tudi če so malo izrabljene ali poškodovane, se ponavadi še da kaj rešiti. ''Tudi zlomljene, transplantiramo trak, če je zlomljeno ohišje, tudi če je kaseta na primer plesniva, jo poskušamo očistiti,'' pojasnjuje Meglenov. Da se marsikaj da rešiti.
Na SURS pa so prenehali zbirati tudi druge podatke, ki preprosto niso več relevantni. Včasih so tako na primer spremljali podatke o domači predelavi mezge iz sliv, pa tudi o številu živali v živalskem vrtu, med drugim številu ribic v njihovem akvariju. Leta 1962 je imel ljubljanski 12.600 rib in 341 drugih živali.
Zanimiva je tudi anketa med učenci nižjih razredov tedanjih ljudskih šol, izvedena leta 1957. V njej je sodelovalo skoraj 13.000 učencev iz vseh takratnih 1187 ljudskih šol. Rezultati ankete so med drugim pokazali, da so imeli učenci v prvem, drugem in tretjem razredu najraje računstvo, v četrtem pa jih je najbolj zanimala zgodovina. Najljubša knjiga deklet je bila Sneguljčica, fantov pa Martin Krpan. Dekleta so želela postati šivilje ali učiteljice, fantje pa šoferji. 45 odstotkov učencev je znalo voziti kolo, 35 odstotkov jih je znalo smučati, plavati pa le 19 odstotkov. 38 odstotkov jih ni znalo nič od naštetega, devet odstotkov pa vse troje.
''Spremljali smo tudi cene storitev, z današnjega zornega kota nepredstavljivo kopanje ali prhanje s toplo vodo v javnem kopališču, striženje v obratu 2. kategorije brez kolonjske vode, pa tudi prevoz tone premoga s konji, kamor je bilo vključeno nakladanje in razkladanje,'' pojasnjuje Martin Bajželj iz SURS.
Glede na število klikov na njihovi spletni strani pa so danes med ljudmi najbolj popularni podatki tisti o imenih. Največ Slovenk in Slovencev je na primer rojenih v znamenju raka, največ pa jih rojstni dan praznuje 1. januarja. ''Ker v preteklosti, ko je še veliko žensk rojevalo doma, so za tiste, ki so se rodili v zadnjih dnevih iztekajočega leta, prijavili rojstvo na 1. januar,'' pojasnjuje Bajželj. Odkar se rojstva beležijo v porodnišnicah, ta anomalija počasi izginja.
O zanimivih statističnih podatkih, njihovem zbiranju, statistiki kot taki in statistični pismenosti pa govori tudi Fokus, ki si ga lahko ogledate nocoj v oddaji 24UR ob 19. uri.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.