V Banki Slovenije poudarjajo, da je zanesljivost slovenske plačilne infrastrukture sicer visoka ter da imajo uporabniki na voljo različne načine plačevanja, ki so učinkoviti in varni. "A smiselno se je pripraviti na situacije, ko zaradi kriznih razmer vaši običajno izbrani načini plačevanja oz. dostop do gotovine začasno ne bi bili mogoči," dodajajo.
Ob tem so izpostavili, da na delovanje ključne infrastrukture vplivajo različni dejavniki, od geopolitičnih napetosti, kibernetskih tveganj, pa tudi vse pogostejših vremenskih ujm. V primeru naravnih nesreč ali drugih nepredvidenih dogodkov lahko namreč pride do motenj v oskrbi z elektriko ali internetnim dostopom, kar lahko začasno onemogoči uporabo plačilnih kartic, mobilnih aplikacij ali dvig gotovine na bankomatih.
Tako v Banki Slovenije kot širše v Evrosistemu zato uporabnikom priporočajo odprtje računov pri različnih ponudnikih plačilnih storitev in odprtje različnih plačilnih aplikacij.
Prav tako pa naj imajo na voljo tudi določen znesek gotovine – dovolj za kritje nujnih stroškov za 72 ur na posameznika. "Priporočamo hranjenje bankovcev nižje vrednosti in kovancev, saj so ti najprimernejši za vsakodnevne gotovinske transakcije. Ni nujno, da celoten znesek pripravite takoj, lahko ga prilagajate svojim zmožnostim in ga dopolnjujete postopoma," dodajajo.
Gotovina je namreč zaradi možnosti izvedbe plačila brez plačilne infrastrukture, enostavnosti uporabe, statusa zakonitega plačilnega sredstva ipd. pomembna v kriznih razmerah.
V Banki Slovenije priporočajo še, da uporabniki ta priporočila upoštevajo kot del širših priprav na morebitne krizne razmere, skupaj s priporočili glede zagotovitve drugih nujnih potrebščin, kot jih priporoča Uprava RS za zaščito in reševanje.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.