Na rednem in izrednem študiju je največ prostih mest na študijskih programih ekonomist (1750), informatik (916), gostinstvo in turizem (906), logistično inženirstvo (708) ter mehatronika (600). Za izredni študij se kandidati lahko prijavijo na prosta mesta tudi po tem roku.
V novem študijskem letu bo 48 višjih strokovnih šol, in sicer 29 javnih in 19 zasebnih, skupaj izvajalo 33 različnih študijskih programov. V prvem prijavnem roku je bilo sprejetih 2183 kandidatov za redni in izredni študij.
V višješolski program se lahko vpišejo kandidati s splošno ali poklicno maturo, z zaključnim izpitom oz. diplomo pred letom 2002, ali opravljenim mojstrskim/delovodskim/poslovodskim izpitom, če imajo tri leta delovnih izkušenj. Pri tem je treba opraviti še preizkus znanja iz slovenščine oziroma italijanščine ali madžarščine na narodnostno mešanih območjih ter matematike ali tujega jezika v obsegu, določenem za poklicno maturo.
V dveletno višješolsko izobraževanje se lahko redno vpišejo tudi tisti, ki so leto ali dve redno študirali že v katerem od visokošolskih študijskih programov. Ob omejitvi vpisa pa imajo prednost tisti, ki še niso bili vpisani v redni študij v višjem strokovnem ali visokošolskem izobraževanju.
Kandidati se prijavijo z elektronskim prijavnim obrazcem. Izpolnjen prijavni obrazec je treba natisniti, podpisati in ga poslati priporočeno prijavni službi v Celje.
Višje strokovne šole bodo do 10. septembra obvestile kandidate o roku za opravljanje preizkusa posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti. To velja za vpis v programe balet, fotografija, oblikovanje materialov ali organizator socialne mreže ter medijska produkcija.
Izid izbirnega postopka v drugem roku bo znan 23. septembra, vpisi na višje šole bodo potekali do 30. oktobra.
Začenja se tudi jesenski rok mature
Na srednjih šolah in drugih izobraževalnih ustanovah pa se s pisnim izpitom iz maternega jezika danes začenja jesenski rok splošne in poklicne mature. K splošni maturi se je prijavilo 1399 dijakov (lani 1609), ki bodo opravljali izpite iz 32 predmetov, poklicno maturo bo opravljalo 2322 kandidatov. Ustni izpiti bodo potekali do 3. septembra.
Prvič bo splošno maturo opravljalo 243 prijavljenih kandidatov (lani 506), 217 jo ponavlja v celoti, 521 kandidatov pa opravlja enega ali dva popravna izpita (lani 506). Drugi del izpitov opravlja 120 kandidatov, ki splošno maturo pišejo v dveh delih, 298 kandidatov pa bo izboljševalo oceno pri maturitetnem predmetu.
V skladu s koledarjem splošne mature letošnji jesenski rok poteka v šestih dneh. Pisni izpit iz matematike bo v torek. Od srede do sobote bodo kandidati pisali izpite iz tujih jezikov in izbirnih predmetov.
Kandidati bodo z uspehom na jesenskem roku splošne mature seznanjeni 17. septembra na šolah. Na isti dan si bodo že zgodaj zjutraj lahko pogledali svoje rezultate pri posameznih predmetih s pomočjo šifre tudi na spletu.
K poklicni maturi se je prijavilo 2322 kandidatov (lani 2699) s 140 srednjih šol in organizacij za izobraževanje odraslih. Izpit iz tretjega predmeta bodo opravljali iz matematike v torek, iz angleščine, nemščine in slovenščine kot drugega jezika oz. italijanščine kot tujega in drugega jezika pa v petek, 28. avgusta.
Pisni izpiti iz temeljnih strokovno-teoretičnih predmetov (t. i. drugi predmet poklicne mature) bodo v ponedeljek, 31. avgusta.
Kandidati morajo v okviru četrtega predmeta opraviti izdelek oziroma storitev in zagovor ali izpitni nastop v skladu z izobraževalnim programom, v katerem opravljajo poklicno maturo.
Šole bodo kandidate seznanile z uspehom na jesenskem roku poklicne mature 8. septembra.
Ob poklicni maturi lahko kandidati opravljajo izpit iz posameznega predmeta splošne mature, če je ta predmet pogoj za vpis v univerzitetni študijski program. Za izpite iz posameznega predmeta splošne mature je prijavljenih 365 kandidatov (lani 346), največ pri sociologiji, psihologiji, angleščini, zgodovini in matematiki, so sporočili iz Državnega izpitnega centra.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.