Jutrišnji 1. januar se kot prvi dan leta praznuje šele od leta 1691 - tako se je odločil papež Inocenc XII. Pred tem se je začetek novega leta nekaj časa praznoval že 25. decembra, nekaj časa pa šele na dan treh kraljev, 6. januarja.
Številna verstva pa tudi še danes vztrajajo pri svojem štetju. Judi in islam se pri določanju začetka novega leta ravnajo po luninih menah, v Iranu po sončnih letih, na Kitajskem pa se novo leto začne enkrat med koncem januarja in koncem februarja.
Tokratni prehod v novo leto spričo okrogle letnice mnogi še posebej težko pričakujejo, čeprav natančen čas, kdaj naj bi se rodil Jezus Kristus in se je torej začelo naše štetje let, ni določen. Kralj Herod, v času katerega vladavine se je po novi zavezi rodil Kristus, je namreč umrl že štiri leta pred našim štetjem.
To štetje let je sedaj v veljavi skorajda po vsem svetu, vendar pa ni edino. V gregorijanskem letu 2000 bo tako na judovskem koledarju že letnica 5761, budisti bodo živeli v letu 2544/5, po islamskem koledarju pa bomo v letu 1420.
