Volivci lahko predčasno glasujejo le v okraju stalnega prebivališča, prijava na predčasno glasovanje ni potrebna, volivci potrebujejo le osebni dokument za identifikacijo.
Predčasno glasovanje je potekalo že v torek in sredo; prvi dan je svoj glas predčasno oddalo 6642 volivcev, kar je 0,39 odstotka vseh volilnih upravičencev. Po podatkih okrajnih volilnih komisij pa se je drugi dan predčasnega glasovanja udeležilo 9171 volivk in volivcev oziroma 0,54 odstotka vseh volilnih upravičencev.
Za primerjavo, na posvetovalnih referendumih junija lani se je prvi dan predčasnega glasovanja udeležilo 18.769 volivk in volivcev (1,2 odstotka vseh volilnih upravičencev), drugi dan 20.656 volivk in volivcev (1,3 odstotka volilnih upravičencev), zadnji dan 9631 volivk in volivcev (1,2 odstotka volilnih upravičencev), vse tri dni skupaj pa 58.981 volivcev oziroma 3,7 odstotka volilnih upravičencev, so navedli v Državni volilni komisiji (DVK).
Na zadnjih zakonodajnih referendumih leta 2022, ko so se volivci izrekali o podpori zakonu o vladi, o dolgotrajni oskrbi in o RTVS, je prvi dan predčasnega glasovanja svoj glas oddalo 15.202 volivcev (0,9 odstotka), skupaj je v treh dneh predčasno glasovalo 66.341 oz. 3,91 odstotka volilnih upravičencev.
Sicer pa se v teh dneh izteka kampanja o dodatku k pokojninam umetnikov, ki je še najbolj aktivno potekala na družbenih omrežjih. Organizatorji kampanje v tem tednu stopnjujejo svoje aktivnosti, čas za prepričevanje in nagovarjanje volivcev imajo le še do petka do polnoči, ko se bo kampanja iztekla in bo nastopil volilni molk.
Splošno glasovanje o usodi zakona, ki ureja pravico do dodatka k pokojnini za izjemne umetniške dosežke ter določa pogoje in postopek za njegovo priznanje, bo v nedeljo med 7. in 19. uro potekalo na 2978 rednih voliščih, 88 omnia voliščih in 29 voliščih v tujini na sedežih diplomatsko-konzularnih predstavništev.
Referendumsko vprašanje se bo glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je sprejel DZ na seji dne 30. 1. 2025?
Zakon bo na referendumu, ki ga je zahtevala opozicijska SDS, zavrnjen, če bo dosežen zavrnitveni kvorum. To pomeni, da mora proti zakonu glasovati večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. Glede na zadnje podatke o številu volilnih upravičencev bo za zavrnitev zakona moralo glas proti oddati vsaj 338.491 volivcev.
Klakočar Zupančič: Nedeljski referendum napad na slovensko nacionalno identiteto
Nedeljski referendum o dodatkih k pokojninam umetnikov je napad na slovensko nacionalno identiteto in kritično misel, meni predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Kot je poudarila, je namreč kultura tista, ki je stoletja gradila nacionalno identiteto, sama pa ne bo sodelovala v njenem ponižanju, zato se referendumskega glasovanja ne bo udeležila.
"Referendum, tak kot je, je uperjen proti slovenstvu, proti gradnikom slovenstva, tistim, ki so to slovenstvo gradili in ga negujejo doma in po svetu. Prepričana sem, da to vedo tudi volivke in volivci, ki so ponosni na to, da so Slovenke oziroma Slovenci in bodo tudi s svojo neudeležbo na referendumu sporočili svojo odločitev," je pred nedeljskim referendumskim glasovanjem v izjavi za medije v DZ dejala predsednica parlamenta.
Ob tem je poudarila vlogo kulture pri gradnji samostojne države, saj so bili prav kulturniki tisti, med katerimi je "vzklila in se razvila ideja o samostojni Sloveniji".
Prva med poslanci obenem ne dvomi, da bodo tudi v bodoče sledili poskusi utišanja vseh drugih kritičnih mislečih skupin in posameznikov. A je po njenih besedah ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne nujno znova poudariti: "Nikoli več. Nikoli več sovraštva, brutalnosti, tragedij, pobijanja, zaničevanja, nikoli več. Želimo si svobodno državo in želimo si varno državo in tako državo bomo skupaj tudi gradili."
Zato bodo v DZ danes tudi vložili deklaracijo z naslovom Nikoli več, ki bo po besedah Klakočar Zupančič državljanom kot tudi vsem prebivalcem Evrope poslala jasno sporočilo, da si Slovenija nikakor ne želi, da bi država sledila "evropskemu trendu vzpona skrajne desnice in da naša država izkušnje druge svetovne vojne jemlje skrajno resno". "Deklaracija seveda jasno in neposredno obsoja, hkrati pa tudi predlaga rešitve in ukrepe in poziva predstavnike vseh političnih strank, da se jasno distancirajo od takšne ideologije oziroma jih potisnejo na čisti rob političnega prostora," je vsebino deklaracije strnila predsednica DZ.
Ob tem pa je po njenih navedbah treba tudi jasno poudariti, da skrajno desne ideologije hodijo z roko v roki z avtokratskimi režimi. "Avtokrati oblastniki niso tisti, ki bi bili razgledani, njih ne zanima dobrobit ljudi, ampak zgolj lastna korist in napajanje želje po oblasti, zato ne izbirajo sredstev in se lotevajo tudi razgradnje nacionalne identitete naroda," je dejala. V takšni luči tako vidi tudi referendum o zakonu o dodatku k pokojnini za posebne dosežke na področju umetnosti.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.