Janša: Vsem opozicijskim strankam vabilo k partnerstvu za razvoj

Dobra dva meseca po parlamentarnih volitvah je DZ torej dočakal še zadnji korak pri oblikovanju 16. slovenske in četrte vlade Janeza Janše.

DZ je ministrsko ekipo potrdil z 49 glasovi za in 30 proti. Pod vodstvom premierja Janše bo delovala ekipa 15 ministric in ministrov. Vlado sestavljajo SDS, Demokrati ter trojček NSi, SLS in Fokus, podprli pa so jo tudi v Resnici in poslanca narodnih skupnosti.

Iz kvote stranke SDS bodo ministrska mesta zasedli Andrej Šircelj kot minister za finance, Franci Matoz kot minister za notranje zadeve in javno upravo, Tone Kajzer kot minister za zunanje in evropske zadeve, Borut Rončević kot minister za izobraževanje, znanost in mladino, Polona Rifelj kot ministrica za okolje in prostor, Ignacija Fridl Jarc kot ministrica za kulturo in Suzana Lep Šimenko, ki bo kot ministrica brez resorja pristojna za vodenje urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Iz kvote strank NSi, SLS in Fokus (pri čemer iz SLS ne prihaja noben od ministrov), bodo v vladi sedeli ministri za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec, za kmetijstvo Janez Cigler Kralj, za obrambo Valentin Hajdinjak, za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Monika Kirbiš Rojs in za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič.

Ministri iz kvote stranke Demokrati pa bodo Anže Logar, ki bo vodil ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, Tadej Ostrc, ki bo vodil ministrstvo za zdravje, in Mihael Zupančič, ki bo vodil ministrstvo za pravosodje.

Ministri so v DZ zaprisegli, sledila je primopredaja poslov med zdaj že nekdanjim premierjem Robertom Golobom in novim predsednikom vlade Janezom Janšo.

Premier Janša je po ustanovni seji vlade na omrežju X zapisal, da so pred ministrsko ekipo v tem mandatu veliki izzivi in pomembne odločitve za prihodnost Slovenije. Ob tem pa je napovedal, da bodo vse opozicijske stranke že prihodnji teden prejele vabilo k partnerstvu za razvoj.

"Začenja se novo obdobje razvoja in odgovornega upravljanja države. Vrednotno središče programa vlade predstavljajo družina, spoštovanje slovenske kulture, tradicije in osamosvojitve ter krepitev povezanosti," je zapisal.

Dodal je, da v novi vladi verjamejo v moč sodelovanja in skupnega dela za blaginjo države. "Roko sodelovanja ponujamo vsem, ki presegajo dnevno politiko in želijo lepšo prihodnost Slovenije," je dodal ob napovedi, da bo že prihodnji teden poslal strankam opozicije vabilo k partnerstvu za razvoj.

Vlada Republike Slovenije se je nato sestala na prvi redni seji, na kateri je – po pričakovanjih – 'potegnila' tudi že nekaj kadrovskih potez.

Imenovali so več državnih sekretarjev. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je v izjavi po seji tako navedel, da bosta državna sekretarja na njegovem ministrstvu Tomaž Žagar in Damijan Jaklin. Novi minister za zunanje zadeve Tone Kajzer pa je potrdil, da bosta državna sekretarja na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Stanislav Raščan in Tamara Weingerl Požar.

Na vprašanja o menjavi vodstev Sove in policije pa je minister za gospodarstvo Anže Logar pritrdil, da so imeli na dnevnem redu "običajne kadrovske menjave". O imenih ni govoril.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob izvolitvi nove vlade čestitala premierju Janezu Janši ter ministricam in ministrom. Kot je zapisala na družbenem omrežju X, si želi konstruktivnega sodelovanja, ki pa mora temeljiti na spoštovanju ustavnega reda, vladavine prava in neoviranem zagotavljanju delovanja neodvisnih institucij.

"Prav tako mora biti naše skupno delovanje zavezano varovanju človekovih pravic za vse ter spoštljivemu medsebojnemu dialogu – tudi takrat, ko se v pogledih razlikujemo," je dodala. "Samo s takšnim pristopom lahko krepimo zaupanje ljudi v državo, njene institucije in demokracijo," je še navedla.

Premier v odhodu Robert Golob je v DZ, kjer so odločali o novi vladi, pred tem strnil zapuščino štirih let in med drugim dejal, da je najbolj ponosen na to, da so v državo vrnili normalnost, stabilnost in mir. Janša mu je odvrnil, da si pojem normalnosti razlagajo različno, saj da ne bodo čistili 'golobistov', bodo pa odpravili slabe ukrepe.

Golob je v razpravi nanizal več projektov svoje vlade v odhodu. "Prepričan sem, da je prejšnji mandat naši družbi, naši skupnosti pripeljal dve vrednoti: na eni strani stabilnost, na drugi strani mir," je dejal.

Šef Svobode kot mir med drugim razume dostojno preživljanje starosti. Zatrdil je, da so zato "poskrbeli za položnice v domovih za starejše, da si jih lahko privošči vsak, tudi z minimalno zajamčeno pokojnino".

Kot mir razume, da si lahko vsak, ki dela, zasluži dostojno plačilo, kar pomeni, da plače rastejo hitreje od inflacije. Prav tako kot mir razume, da lahko mladi načrtujejo svoj dom, zato si želi, da bi nova vlada nadaljevala z njihovo stanovanjsko politiko.

Mir pa po Golobovih besedah pomeni tudi dosledno zagovarjanje mednarodnega prava, ki pa ne dovoljuje dvojnih meril. "Če veljajo ena merila za Ukrajino, ki smo jo podpirali, ker je žrtev agresije, potem veljajo enaka merila tudi za Palestino," je dejal.

Pri tem je še poudaril, da kršenje mednarodnega prava ne more biti nacionalni interes nobene države na svetu. Ravno mednarodno pravo je tisto, ki narodom, kot je slovenski, ki je bil večkrat žrtev svojih večjih sosedov, po Golobovih besedah nudi varnost.

Izpostavil je tudi neodvisnost institucij. Kot je dejal, se neodvisnost sodstva začne s tem, da so sodniki dobro plačani. Zatrdil je, da je vladi v odhodu to uspelo s plačno reformo za javni sektor, čeprav so sprva mislili, da je bližnjica posebno nagrajevanje sodnikov. "Ne podirajte enotnega plačnega sistema samo zato, ker mislite, da je ena skupina deprivilegirana. Če boste posegali v enotni plačni sistem, potem posegajte preko Ekonomsko-socialnega sveta, preko socialnega dialoga in pridite do teh rešitev s konsenzom," je Golob pozval Janšo.

Predlagatelj ministrskih kandidatov Janez Janša je Golobu v kratki repliki odgovoril, da si pojma normalnosti in dostojnosti sicer razlagajo različno. "Mi ne bomo čistili 'golobistov', tako kot ste vi čistili 'janšiste', ker mislimo, da na ta način nikamor ne pridemo. Bomo pa presejali in ločili dobro od slabega in na dobrem gradili, slabe ukrepe pa bomo odpravljali ali popravljali," je napovedal.

Prav tako si drugače razlagajo pojem odgovornosti, je dejal in bil kritičen, da vlada med opravljanjem tekočih poslov ni zastopala države na pomembnih mednarodnih srečanjih, med drugim je izpustila neformalni vrh EU na temo večletnega proračuna unije. Janša je tako dejal, da zaradi obveznosti sam ne bo v celoti spremljal današnje seje.

Ob tej priložnosti je še pozval k enotnemu in dostojnemu praznovanju 35-letnice samostojnosti Slovenije.

Premier Janez Janša je na izredni seji DZ v dopolnilni obrazložitvi predloga imenovanj ministrske ekipe sicer poudaril, da bo to vlada za vso Slovenijo in vse generacije. Med temeljnimi problemi Slovenije je izpostavil visoke davke, proračunski primanjkljaj in korupcijo. Kot je poudaril, bodo z nastopom te vlade "veljali enaki vatli za vse".

Dejal je, da imajo vsi ministrski kandidati izkušnje iz dela v izvršilni oblasti. "Mislim, da doslej še noben predlog vlade ni imel imen s tako bogatimi izkušnjami iz dela v izvršilni oblasti," je poudaril Janša. Prihajajo tudi iz različnih delov Slovenije, tako da bo to po njegovih besedah vlada za vso Slovenijo in za vse generacije.

Med temeljnimi problemi Slovenije je izpostavil, da je "ob rekordno visokih davkih v primerjavi z drugimi evropskimi državami in ob pozitivni rasti v evropskem okolju občuten minus v državni blagajni". Negativne pa so tudi napovedi praktično vseh mednarodnih institucij glede prihodnje gospodarske rasti, primanjkljaja in inflacije.

V Sloveniji je po njegovih besedah "preko vseh razumnih meja razbohotena birokracija" z rekordnim številom predpisov v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Hkrati pa je ponekod, recimo oskrbi starejših, pomanjkanje birokracije. Omenil je tudi centralizirano upravljanje o zadevah, o katerih bi morali odločati lokalno.

Temu je treba dodati "vseprisotno korupcijo in različne vatle pri obravnavi gospodarskega kriminala". Pri tem se je dotaknil nedavnih obsežnih hišnih preiskav pri županu Moravč Milanu Balažicu, medtem ko pri desetmilijonskih zneskih podobnih prijemov "tako imenovane pravne države, kjer so nekateri prvorazredni", po njegovih besedah ne vidimo.

Pri tem je še dodal, da so bili v "špagetnih pogovorih", torej objavi posnetkov v aferi Black Cube pred volitvami, konkretni sumi sistemske korupcije, tako da je "tukaj dela zelo veliko".

Vse opozicijske stranke bo Janša naslednji teden pozval k partnerstvu za uspešno Slovenijo. To pomeni, da bodo lahko zraven že od delovnih osnutkov sistemskih zakonov, ki so pomembni za vse. "Roka je ponujena. Za sodelovanje pa sta potrebna dva, od vas bo odvisno, koliko bo tega," je dejal poslancem.

Ponovil je, da si želi sistematičnega in dolgočasnega mandata, kjer se bo dalo normalno delati. To pa je po njegovih besedah "vse kaj drugega, kot pa delo ali sprejemanje odločitev v razmerah, kakršne smo spremljali ta teden", torej na zaslišanjih ministrskih kandidatov in na začetku današnje seje.

Želi si tudi, da je delo izvršilne oblasti, kolikor je možno, "odmaknjeno od dnevnopolitičnih bojev". Od tistih, ki kreirajo javno mnenje, pričakuje, da vlade ne bodo vlekli v takšne ali drugačne boje, ko bo kdo užaljen zaradi kakšne besede. Potem po njegovih besedah ne bo časa za ukvarjanje s ključnimi stvarmi za blaginjo.

Poudaril je, da se o tem, kako bomo živeli v prihodnje, ne bo odločalo na ulici, ampak v organih, ki so izvoljeni, torej vladi, na ministrstvih, državnem zboru in državnem svetu. Dejal je, da je z "nastopom te vlade dokončno neha čas, ko so ali pa ko smo drugorazredni v tej državi nastavljali še drugo lice, enaki vatli bodo veljali za vse".

Janša je obrazložitev sklenil z besedami, da je "jutri nov dan, vendar bodo tudi po tem dnevu dovoljene sanje", s čimer je parafraziral besede prvega predsednika republike Milana Kučana ob razglasitvi samostojnosti Slovenije.

V poslanskih skupinah SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokratov so na seji DZ izrazili podporo ministrskim kandidatom četrte vlade prvaka SDS Janše. Med ključne prioritete nove ministrske ekipe med drugim postavljajo boj proti korupciji, močnejše gospodarstvo, krajše čakalne dobe, pa tudi debirokratizacijo in bolj enakomeren razvoj Slovenije.

V poslanski skupini SDS verjamejo, da je predsednik vlade Janez Janša izbral odlično ekipo ministrov, s katero bo delal za uspešno Slovenijo. "Veselimo se strokovnih, izkušenih in operativnih ministrov in ministric. Ti se niso izkazali le na nedavnih zaslišanjih na sejah matičnih delovnih teles, ampak o njihovih veščinah in kompetencah govorijo tudi izjemni dosedanji dosežki na njihovih poklicnih poteh," je izpostavila vodja poslanske skupine Jelka Godec.

Spomnila je, da so se v koaliciji dogovorili za 20 temeljnih izhodišč in 35 strani dolgo koalicijsko pogodbo, ob tem pa naštela več ciljev, za katere si bodo prizadevali. Kot je poudarila, je njihov cilj Slovenija kot visoko razvita, konkurenčna in socialno odgovorna država, ki temelji na znanju, inovacijah, pravičnosti in visoki kakovosti življenja. Pa tudi država, ki spoštuje dostojanstvo vsakega človeka in ki vsakomur omogoča, da v varnem okolju razvije svoje talente in ustvari družino ter pomaga tistim, ki zaradi bolezni, invalidnosti ali starosti ne morejo sami poskrbeti zase, je nanizala v predstavitvi stališča poslanske skupine.

Med ključnimi razvojnimi vzvodi je med drugim izpostavila decentralizacijo države. Napovedala je tudi oblikovanje vitke države, manj in učinkovitejšo administracijo, bolj kakovostne storitve javne uprave, nagrajevanje po delu in uspešnosti. Med cilji pa je izpostavila tudi ničelno toleranco do korupcije in oblikovanje stebra prednostnega pregona in zatiranja korupcije in organiziranega kriminala.

Po mnenju poslanca Janeza Žaklja (NSi, SLS in Fokus) uspeh vlade ne sme biti strankarsko vprašanje, ampak skupni interes države, zato ga veseli, da je nastajanje nove koalicije potekalo drugače kot v preteklosti. "Najprej je prišel dogovor o vsebini, program dela in koalicijska pogodba in šele potem kadrovske rešitve. Državljani tako lahko vidijo, v katero smer bo šla nova vlada, in katere cilje si je zadala," je strnil.

Prvi koraki nove koalicije po oceni Žaklja kažejo tudi na večjo operativnost in željo po racionalizaciji birokracije. "Vlada bo manj številčna, preglednejša in zato učinkovitejša, hkrati pa so že predstavljeni ukrepi kot odgovori na konkretne težave ljudi," je navedel.

Glede predloga nove ministrske ekipe je ocenil, da gre za ljudi z bogatimi strokovnimi in življenjskimi izkušnjami, ki prihajajo iz različnih okolij, kar je po njegovem prednost, in ne slabost. "Slovenija danes potrebuje manj ideoloških sporov in več kompetentnosti, pa tudi ministre, ki bodo znali sprejemati odločitve, prevzemati odgovornost in rezultate," je nanizal Žakelj.

Po besedah poslanke Demokratov Barbare Levstik Šega je današnje odločanje o listi ministrskih kandidatov odločitev o tem, ali bo Slovenija v zahtevnem času dobila stabilno, operativno in odgovorno izvršilno oblast.

Kot je poudarila, ljudje od politike ne pričakujejo več lepih stavkov, novih komisij, časovnic ali strategij, ki ostanejo v predalih, temveč, da država deluje, da bodo prišli do zdravnika, da se bo delo splačalo, da mladi ne bodo zapuščali Slovenije in da bodo podjetniki, zaposleni, obrtniki, kmetje in ustvarjalni ljudje obravnavani kot tisti, ki ustvarjajo blaginjo, ne pa kot priročen vir novih davčnih obremenitev.

Pričakujejo tudi, da bo javni denar porabljen odgovorno in da se bo korupciji končno reklo dovolj, zato bodo v poslanski skupini Demokratov predlagano listo ministric in ministrov podprli, je napovedala.

Listo kandidatov za ministre 16. vlade bodo potrdili tudi v poslanski skupini italijanske in madžarske narodnostne skupnosti, je napovedal Felice Ziza. Ob tem se je odhajajoči vladni ekipi in njenemu predsedniku Robertu Golobu zahvalil za dobro sodelovanje.

V Resnici stališča poslanske skupine niso predstavili.

V opozicijskih strankah Svoboda, SD ter Levica in Vesna so v predstavitvah stališč do predloga imenovanj ministrske ekipe premierja Janše na seji DZ novi vladi med drugim očitali namero po poglabljanju javnega primanjkljaja in privatizaciji zdravstva ter pomanjkanje socialnega dialoga. Novo vlado pozivajo, naj ne odpira ideoloških bojev.

"Slovenija ni plen, ki se ga razdeli med prijatelje in financerje. Ni oder za ideološke predstave, ni prostor za stare zamere, še manj pa ni bankomat za ozke interesne skupine. Slovenija smo skupnost," je poudaril vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic.

Pričakuje, da bo vlada delala za ljudi, ne proti njim. "Če boste predlagali dobre ukrepe in jih še izboljšali, bomo to znali in zmogli priznati, a če boste razgrajevali socialno državo, slabšali položaj ljudi, privatizirali javne servise, odpirali ideološke fronte in državo razumeli kot plen, potem ne pričakujte tišine, temveč glasen, jasen in odločen upor," je napovedal Sajovic.

Poslanko SD Meiro Hot skrbijo napovedi nove vlade o davčnih razbremenitvah in obsežnih posegih v javne sisteme, kot sta zdravstvo in šolstvo. V SD so zaskrbljeni tudi zaradi odnosa nove koalicije do socialnega dialoga, svobode medijev in vladavine prava. Podpirajo pa napovedi nove koalicije o uvedbi brezplačnih vrtcev, pokrajin in kulturnih bonov za mlade.

Hotova se je dotaknila zaslišanj ministrskih kandidatov na odborih, še posebno kritična je bila do združitve resorja za gospodarstvo in delo. Po njenih besedah še vedno ni jasno, kdo bo odgovoren za socialne in delavske pravice, pa tudi v čigavi pristojnosti bodo pokojninski sistem in položaj invalidov. Prav tako je nepojasnjeno, katere vsebine v šolah naj bi bile ideološke.

"Poraja se nam tudi pomislek, ali je bilo imenovanje kandidatk in kandidatov povezano zgolj z njihovim strokovnim delom ali pa so bili morda izbrani predvsem zaradi svoje politične lojalnosti," je dejala Hotova.

Po besedah poslanke SD je parlamentarna matematika po volitvah privedla do manjšinske vlade s podporo nekaterih strank, ki so pred volitvami nastopale z drugačnimi sporočili in obljubami, da ne bodo omogočile vlade, ki se bo danes konstituirala.

Vodja poslanske skupine Levica in Vesna in podpredsednik vlade v odhodu Luka Mesec je med drugim navedel, da je treba v Sloveniji dvigniti produktivnost, zmanjšati čakalne vrste v zdravstvu, rešiti zastoje v prometu in stanovanjski trg. "Vprašanje, ki si ga mora bodoča vlada zastaviti, pa je, ali se bo teh problemov konstruktivno lotila, ali bomo videli predvsem ideološke spore, ali bomo videli predvsem ukrepe, ki zgrešijo svoje cilje," je dejal.

Mesec tudi zaradi predloga zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije ni optimističen. Namesto konsolidacije javnih financ ustvarja namreč eno milijardo primanjkljaja in razbremenjuje bogate, meni.

Poleg tega po njegovih besedah pušča denar iz javne blagajne v zasebni sektor, kar pomeni, da bo za javno zdravstvo denarja manj. "Ko ima kdo resne težave, gre v Univerzitetni klinični center, tam operirajo srce, tam zdravijo raka in tako naprej," je dejal Mesec, ki je v predstavitvi nanizal več projektov vlade v odhodu. Dodal je, da slika Slovenije nikakor ni tako črna, kot jo slika premier Janša.

Poudaril je, da vlada Roberta Goloba ni dokončala vseh projektov, denimo v zdravstvu in na področju stanovanje politike. "Smo pa bili prva reformna vlada po več kot 15 letih," je še zatrdil Mesec.

Poslanske skupine so skupno prijavile osem ur razprave, glasovanje o listi ministrskih kandidatov je torej pričakovati pozno popoldne.

DZ glasuje o listi kandidatov kot celoti, potrditi pa jo mora večina poslancev, ki se udeležijo glasovanja.

Če ne bo kakšnega političnega presenečenja, je takoj zatem pričakovati zaprisego novoizvoljenih ministrov, Janša pa bo delo z novo vladno ekipo začel že na večerni ustanovni seji vlade. Še pred tem je pričakovati primopredajo poslov med odhajajočim premierjem Golobom in njegovim naslednikom Janšo.

Na prvi seji vlade pa bodo predvidoma že sledile poteze nove sestave izvršilne veje oblasti. Glede na prakso iz preteklosti je pričakovati, da bi še na njej lahko prišlo tudi do nekaterih kadrovskih menjav, denimo direktorja Sove, urada za komuniciranje, morda tudi direktorja Policije. Na čelo prve naj bi se obetala vrnitev Janeza Stuška, vladno komuniciranje pa prevzema Sebastjan Jeretič.