Tik pred rušenjem preobrat: zadnji spomin na Bloudkovo skakalnico v Šiški ostaja

Po načrtih inženirja Stanka Bloudka so leta 1954 v Ljubljani zgradili skakalnico. Ime je dobila po travniku, kjer je stal stolp skakalnice (Galetov travnik), njen leseni iztek pa se je končal v Šiški, in sicer je močno štrlel nad Vodnikovo cesto. Skakalnica na Galetovem je bila velika 65 metrov. Na njej so trenirali člani zelo uspešnega smučarskega kluba Enotnost, leta 1955 pa je tekmo dobil Janez Polda, smučarski skakalec, ki je za Jugoslavijo nastopil na zimskih olimpijskih igrah 1948 v Sankt Moritzu, na zimskih olimpijskih igrah 1952 v Oslu ter na zimskih olimpijskih igrah 1956 v Cortini d'Ampezzo. Bil pa je tudi drugi Slovenec, ki je v Planici preskočil 100 metrov, s čimer je takrat postavil nov slovenski in jugoslovanski rekord. Dvakrat je gostila tudi mednarodno tekmo, in sicer Pokal Kongsberg, ko se je pod ljubljansko skakalnico zbralo okoli 20.000 gledalcev. Leta 1961 je na tekmi zmagal slovenski skakalec Marjan Pečar. To je bil njegov največji uspeh kariere. 

Skakalnica je dokončno propadla leta 1967, predvsem zato, ker je občina odvzela objekt klubu Enotnost, pa čeprav so ga zgradili sami in na lastne stroške. Danes o njej priča le še opečnati stolp, po katerem je bilo mogoče priti na vrh vzletišča. Stolp je ena od orientacijskih točk sprehajalcev v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, zadnja desetletja pa hitro propada, saj se občinske oblasti praktično do sedaj niso zanimale za njegovo usodo, pa čeprav gre za tehnično in zgodovinsko izredno zanimiv objekt, ki je dal "najlepšemu mestu na svetu", kot mu rad reče župan Zoran Janković, v petdesetih in šestdesetih letih skakalnico s pogledom na mesto. Športna atrakcija je privabljala gledalce z vseh koncev.

Ne glede na zgodovinski, športni in tehnični pomen skakalnice na Galetovem so se lansko leto v MOL odločili stolp podreti in odstraniti, saj je prenevaren za okolico. To je pri številnih Ljubljančanih sprožilo odpor – nekateri so pozvali obiskovalce parka, naj se pridružijo akciji in v okolici stolpa obesijo čim več 'spominov' na nekoč veliko pridobitev Ljubljane.

Očitno so na občini zaradi 'spominov' in številnih (tudi novinarskih) opozoril pred prenagljenim rušenjem spoznali, da morda res ni treba, da objekt s pomočjo delovnega stroja potone v pozabo, zato so nam včeraj v kratkem sporočilu oznanili, da rušenja stolpa ne bo. "Čeprav je bilo sprva predvideno rušenje stolpa, saj so rezultati statične analize, izvedene lani, pokazali, da je 18,5-metrski stolp precej dotrajan, smo se odločili, da ga ustrezno zavarujemo in ohranimo. Stolp ima namreč za občane veliko sentimentalno vrednost, saj ohranja športni duh in spomin na Stanka Bloudka. Trenutno preučujemo tehnične rešitve sanacije."

MOL: Statika objekta je slaba, zaradi česar je stolp nevaren

Odločitev o rušenju so lansko leto v MOL sprejeli po tehtanju več možnosti. Naročili so tudi statično analizo stolpa, da bi preverili, ali se ga sploh da obnoviti, a se je po vseh analizah izkazalo, da je objekt tako zelo dotrajan in nevaren, da obnova stolpa ne bi bila ekonomsko smotrna. Dela za odstranitev objekta naj bi stekla ta mesec, prav tako naj bi na občini pridobili vsa potrebna dovoljenja za rušenje. Kot so še pred tremi tedni zagotavljali na ljubljanski občini za Dnevnik, je potrebna čim prejšnja odstranitev, saj se mnogi sprehajalci zadržujejo neposredno pod stolpom, nekateri pa celo plezajo nanj, kar bi lahko pripeljalo do katastrofe. Za časnik so tudi pojasnili, da so preverjanja na Zavodu za varstvo kulturne dediščine pokazala, da stolp nima kulturnozgodovinske vrednosti, ima pa sentimentalno vrednost. Na osnovi česa so na zavodu izdali takšno mnenje, smo zavod povprašali tudi v našem uredništvu, a odgovorov do danes še nismo dobili.

Številni obiskovalci krajinskega parka in prebivalci Ljubljane so bili nad novico, da bo občina odstranila še zadnji spomin na Bloudkovo skakalnico, zgroženi, saj so prepričani, da gre za objekt, ki si zasluži posebno mesto v naši športni zgodovini, pa tudi v zgodovini prestolnice. Vsekakor pa menijo, da ni čas za njegovo pozabo. Okoli stolpa so številni razobesili razne fotografije iz časov delovanja skakalnice, pa razne spominske dokumente in zapise iz zlatih časov te ljubljanske pridobitve. Pobudnica akcije je v pozivu mimoidočim zapisala, da si želi občini pokazati, da ima stolp še kakšno drugo vlogo v prostoru, ne zgolj biti "varen in uporaben". "Prenagljeno porušeno dediščino je nemogoče priklicati nazaj," opozarja in poziva: "Ne dopustimo, da stolp Bloudkove skakalnice postane še ena izguba – še ena napaka v vrsti nepotrebnih napak."

Očitno je del tega poziva segel tudi do Mestnega trga.