Še zadnjič so nagovarjali

Iztekla se je enomesečna z zakonom določena volilna kampanja pred nedeljskimi četrtimi volitvami predsednika države.Točno opolnoči se bo začel 43-urni volilni molk, ki se bo končal z zaprtjem volišč v nedeljo, ob 19. uri. V tem času nikakršna propaganda z namenom vplivanja na odločitev volivk in volivcev ne bo dovoljena, volilni upravičenci pa bodo lahko v miru ob koncu tedna odločili komu od sedmih kandidatov bodo na nedeljski volilni dan namenili svoj glas.

Prvi je s sredino prireditvijo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani volilno kampanjo sklenil Lojze Peterle. Volilno kampanjo so z zadnjimi napovedanimi nastopi končali še Darko Krajnc, Mitja Gaspari in Danilo Türk.

Volilna kampanja se je uradno začela 21. septembra, čeprav so že pred tem potekale zelo zgoščene predvolilne dejavnosti z izbiranjem in predstavljanjem možnih kandidatov. V zadnjem mesecu so volivke in volivce dobili ogromno število informacij. Kandidati so jih nagovarjali s predvolilnih jumbo plakatov, prek etra z radijskimi oglasi, prek televizijskih zaslonov, po svetovnem spletu, s številnimi predvolilni shodi, neposrednimi srečanji z volivci, prek novinarskih konferenc in medijskih soočenj.

Dejansko se je kampanja za volitve začela s prvo napovedjo kandidature Peterleta novembra lani, nato pa se je le še stopnjevala. Prvo polovico leta je zaznamovalo odločanje predsednika Socialnih demokratov Boruta Pahorja za vstop v predsedniško tekmo. Po tehtnem premisleku se je odločil, da bo raje kot po predsedniškem stolčku posegel po premierskem položaju in stranko popeljal na parlamentarne volitve. Nato so sledile napovedi kandidatur drugih kandidatov, zadnja eno uro pred iztekom roka za vložitev kandidatur je na državno volilno komisijo prispela kandidatura Monike Piberl.

Predčasno se je umaknilo sedem posameznikov, ki so želeli vstopiti v volilni boj kot neodvisni kandidati, vendar niso izpolnili osnovnih pogojev za vložitev kandidature. Za medijski šov je poskrbel svobodni umetnik Artur Štern, ki je ves čas nastopal kot "kandidat" ob umiku iz predsedniške tekme pa je sporočil, da gre za medijsko potegavščino, ki bo ovekovečena na filmskem traku kot dokumentarec.

Največ podpore v javnosti ima neodvisni kandidat s podporo treh vladnih strank SDS, NSi in SLS Peterle, ki je prvi vložil kandidaturo. Kot pred petimi leti naj bi tudi tokrat novega predsednika države, ki bo v predsedniški pisarni na Erjavčevi v Ljubljani nasledil Janeza Drnovška, izvolili šele v drugem krogu. Za uvrstitev v morebitni drugi krog imata največ možnosti skoraj povsem izenačena neodvisna kandidata Türk (s podporo Zares, DeSUS in SD) ter Gaspari (s podporo LDS). Za presenečenje lahko poskrbi predsednik SNS Zmago Jelinčič, ki je edini izmed uradnih kandidatov že nastopil na prejšnjih volitvah.

Poleg omenjenih štirih kandidatov, ki tudi edini volivke in volivce nagovarjajo z velikih oglasnih panojev, se za naklonjenost volivk in volivcev prizadevajo predsednik Stranke mladih Slovenije Krajnc, predsednica stranke Glas žensk Slovenije Piberlova in aktivistka ter borka za pravice invalidnih oseb Elena Pečarič, ki je za podporo uspela prepričati tri poslance in zunajparlamentarno stranko Akacije. Vsi so kampanjo, čeprav na zmago ne računajo, izkoristili za predstavitev svojih idej in programa oz. za promocijo svojih strank pred državnozborskimi volitvami, ki bodo približno čez eno leto.