Domačinka Mojca Milone je na današnji videokonferenci, ki sta jo organizirala Regijska razvojna agencija Severne Primorske in Konzorcij za les Severne Primorske, tako ocenila, da "je nemogoče, da se to, kar se zadnje čase dogaja v Trnovskem gozdu, ne opazi".
Že pred petimi leti so po njenih besedah opazili goloseke na zasebnih parcelah, ki pa so se zdaj razširili in pomaknili tudi višje. Čeprav je do sečnje v gozdovih prihajalo vsako leto, pa "ni težko ugotoviti, da sta se količina in način tega precej oddaljila od scenarijev, ki smo jih bili vajeni". Milonetova je ob tem opozorila še na posredne vplive povečane sečnje, kot sta povečana promet in hrup, ter nevarnosti odvrženega lubja in ostankov dreves.
Novogoriška mestna svetnica Tanja Vončina je spomnila, da je Trnovski gozd v preteklosti dal preživetje in zaposlitev domačinom, da pa to, kar se zdaj dogaja z njim, "presega vse meje zdravega razuma". Ob tem je opozorila na katastrofalne posledice tako obsežne sečnje – nekatere se izvajajo na komaj deset let starem delu gozda – za obnavljanje gozda.
Upokojeni gozdarski inšpektor Milan Trkman je priznal, da je zatajila tudi inšpekcija, ki je na tem območju po njegovih besedah že nekaj let ni. Vodja tolminske območne enote zavoda za gozdove Edo Kozorog pa je s podatki potrdil trditve zbranih, da se v Trnovskem gozdu dogaja izjemna sečnja. Na tem območju je tako odprtih 23 delovišč, letna dinamika sečenj pa se je v preteklih dveh letih v primerjavi z letom 2018 potrojila na okoli 70.000 bruto kubičnih metrov lesa vsako leto.
KOMENTARJI (73)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.