Portal Euractive poroča o novih dimenzijah sage o imenovanju nekdanje slovenske zunanje ministrice Tanje Fajon za odposlanko EU za Sahel. Kot piše, je sedem evropskih držav kritiziralo potezo Slovenije, da Fajonovi prepreči, da zasede to vodilno mesto.
Veleposlaniki so 22. julija namesto Fajonove imenovali nadomestno kandidatko, dansko diplomatko Birgitte Nygaard Markussen, ki je naposled tudi zasedla to pozicijo. A sedem držav je takrat posredovalo v podporo Fajonovi in kritiziralo način, kako je bil naposled izveden postopek imenovanja, sta za Euractive sporočila dva neimenovana vira, seznanjena s sestankom.
Španija, Romunija in Belgija so se pri imenovanju Nygaard Markussenove vzdržale glasovanja.
Belgija je po navedbah virov izpostavila, da ima zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas pravico nominirati kogar želi, so pa ob tem vseeno zahtevali pravno oceno, ki bi pokazala, ali morajo imeti imenovane osebe za te položaje podporo lastne nacionalne vlade. Odvetniki, ki delajo za Svet EU, so odgovorili, da to ni potrebno.
Evropska komisija je že pred dnevi zavrnila očitke o nepravilnostih pri postopku izbire posebnega predstavnika EU, potem ko je bila Fajonova zaradi nasprotovanja Janševe vlade umaknjena. Poudarili so tudi, da je bil postopek izveden v skladu s pravili.
Kritični sta bili tudi Francija in Španija. Prva je izrazila obžalovanje zaradi pomanjkanja preglednosti v postopku imenovanja in poudarila, da se postopek ne bi smel izvajati zunaj uradnih kanalov.
Podobno tudi Španija, ki je ocenila, da so imeli za oceno nove kandidatke malo časa. Hkrati so poudarili tudi, da Nygaard Markussenova nima tako velikega političnega profila kot Fajonova, zaradi česar da jih skrbi vpliv te poteze na Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS).
Na pomisleke se je odzvala tudi EEAS, ki je sporočila, da je slovenska vlada opozorila na "nove bistvene pomisleke" ter da so morali do 1. septembra nujno imenovati nekoga. Ob tem so izpostavili nedavni obisk ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova v Burkini Faso.
Potezo slovenske vlade so kritizirale tudi Romunija, Luksemburg in Slovaška, Irska, ki je predsedovala sestanku, pa se je strinjala s pozivi veleposlanikov, ki so se po poletnih počitnicah vrnili k razpravi o postopku.
Slovenija je minuli mesec s posredovanjem preprečila, da bi Fajonova postala nova posebna odposlanka EU za regijo Sahel v Afriki. Pod pritiskom Janševe vlade je tako Kaja Kallas predlagala Birgitte Nygaard Markussen, drugouvrščeno kandidatko, ki je bila na koncu tudi imenovana.
Slovenska vlada je medtem zoper Fajonovo in nekdanjo generalno sekretarko na ministrstvu Barbaro Žvokelj, ki je uradno nominirala svojo nadrejeno, sprožila kazensko ovadbo. Pri postopku nominacije naj bi namreč glede na njihove navedbe prišlo do hudih kršitev zakonodaje.
"Postopek moje kandidature za visoko predstavnico EU za Sahel je bil izpeljan zakonito in strokovno, v skladu s preteklo prakso ministrstva za zunanje in evropske zadeve, kar bo tudi dokazano pred pristojnimi organi. Ker z vsebino kazenske nisem seznanjena, je ne morem podrobneje komentirati," je minuli mesec kritike javno naslovila Fajonova.
Obtožbe odločno zanika: "Jasno pa je, da je kazenska ovadba zgolj pretveza za politično obračunavanje z nasprotnim političnim polom in drugače mislečimi, kar je žal ponovno postala stalna praksa nove oblasti."
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.