Neurejeni čakalni seznami: kako dostopno je slovensko zdravstvo med koronakrizo?

Očeta naše bralke so na Internistično prvo pomoč (IPP) v UKC Ljubljana pripeljali z rešilcem v ponedeljek, 3. avgusta. Zdravnik z urgence Zdravstvenega doma (ZD) Kočevje ga je prišel pregledat na njegov dom že dan prej, v nedeljo, potem ko so domači po telefonu vztrajali, da gre za nujni primer. Zdravnik je ugotovil, da je gospod v izredno slabem zdravstvenem stanju. Tri dni pred tem so ga sicer ravno odpustili iz UKC Ljubljana, kjer se je osem dni zdravil zaradi težav z ledvicami, vendar se mu je stanje doma nato znova poslabšalo, je zatrdila hči.

Hči je ob tem navedla, da se je njena družina v nedeljo trudila, da je dežurni zdravnik prišel preverit stanje očeta. Po njenih besedah je zalegel šele četrti klic, ko je na urgenco ZD Kočevje klicala njihova soseda, ki je medicinska sestra na UKC Ljubljana, in je osebju pojasnila podrobnosti o stanju gospoda. Zdravnik je naposled prišel in zaradi hudih zdravstvenih težav bolnika družini naročil, naj ga naslednji dan zjutraj – torej v ponedeljek, 3. avgusta – pokliče, da se bodo dogovorili o nadaljnjih postopkih. 

Ker je očetovo zdravstveno stanje še naprej vidno pešalo, je isti zdravnik v ponedeljek zjutraj na dom napotil patronažno službo. "Odvzeli so mu kri in vodo za nadaljnje preiskave in mu dali infuzijo," je dejala hči. 

Ker so bili izvidi zelo slabi, so bolnika nato isti dan z rešilcem pripeljali na IPP Ljubljana, kjer je po besedah hčere več kot sedem ur čakal na sprejem v bolnišnico. Družina je medtem na IPP Ljubljana večkrat klicala, a ji je informatorka odgovarjala, da gospod še ni na vrsti. O stanju očeta – da mu zares odpovedujejo ledvice – je družina izvedela okrog 21.30, je še zatrdila bralka.

UKC Ljubljana odgovarja: Obravnava bolnika se lahko podaljša zaradi dodatnih preiskav

Predstavniki iz UKC Ljubljana so pojasnili, da "pri pacientu, ki nima življenje ogrožajočih elektrolitskih motenj ali dihalne stiske, ki bi zahtevali urgentno dializno zdravljenje in zato takojšnjo prednostno obravnavo pred drugimi bolniki, obravnavo lahko podaljša dodatna diagnostična obravnava, ki je potrebna za izključitev različnih stanj" .

Kar torej pomeni, da bolniki čakajo tudi zato, ker jih zdravniki želijo dodatno pregledati in preiskati, preden se odločijo, kako jih bodo zdravili. "Kljub opravljeni dodatni preiskavi se pacientovo stanje med čakanjem na IPP ni poslabšalo," so zatrdili za primer očeta naše bralke na UKC Ljubljana.

Ali so dolga čakanja v urgentnih ambulantah povezana s covid-19?

Z UKC Ljubljana so pojasnili, da pacientu, ki nima suma na covid-19, brisa na SARS-CoV-2 v urgentni ambulanti IPP ne odvzamejo, zato se njegova obravnava na ta račun ne podaljša. 

Če sum na covid-19 pri bolniku je, pa nadaljnja diagnostika okužbe s SARS-CoV-2 podaljša obravnavo bolnikov v vseh urgentnih ambulantah. "Za sprejem na ustrezen oddelek je namreč treba najprej pridobiti izvid brisa za potrditev oz. izključitev covid-19," so zatrdili z UKC Ljubljana in ob tem poudarili, da so na IPP in vseh ostalih urgentnih ambulantah internističnih strok vsi nujno napoteni pacienti pravočasno in ustrezno obravnavani.

Z UKC nadalje trdijo, da pri vseh bolnikih, ki so napoteni na IPP, na osnovi kliničnega stanja in priloženih izvidov že takoj ob njihovem prihodu opredelijo stopnjo nujnosti obravnave. "Na osnovi triažnega pregleda določimo, kako hitro je treba pacienta pregledati v ambulanti urgentnega zdravnika. Takojšen pregled potrebujejo bolniki, ki so neposredno življenjsko ogroženi ali kritično bolni. Šele nato sledi obravnava ostalih, manj ogroženih bolnikov," so pojasnili.

Več bolnikov na urgencah tudi zaradi težje dostopnosti osebnih zdravnikov

Po besedah UKC Ljubljana se čas obravnave bolnikov podaljša predvsem v primeru večjega števila življenjsko ogroženih pacientov in števila preostalih napotenih bolnikov, ki ne potrebujejo takojšnje ali zelo nujne obravnave. Teh je največ ob začetku in koncu delovnega tedna, predvsem ob ponedeljkih in petkih, zato je čas obravnave bolnikov takrat najdaljši. "Opažamo, da je v času epidemije covid-19 tudi dostopnost do izbranega osebnega zdravnika težja – še posebej v času dopustov – kar dodatno povečuje število napotitev v urgentne ambulante UKC Ljubljana," so izpostavili.

Primeri dolgih čakanj so številni

Ledvični bolnik je zgolj ena od zgodb iz slovenskega zdravstva. Pred kratkim smo že poročali o petletnem dečku, ki je s poškodovanim stopalom v novomeški bolnišnici na vrsto čakal pet ur. Pa o ljudeh, ki so pripovedovali: "Mama z astmatičnim napadom je na pregled čakala 48 ur" ali pa "Sin je imel vročino, v zdravstvenem domu so nam obljubili, da nas pokličejo nazaj, nihče ni klical" in še ena izpoved "Po spremembah zaradi ugriza klopa sem iskala zdravniško pomoč, telefon je zvonil v prazno."

Kaj ti primeri pomenijo? 

Ali slovensko zdravstvo, kljub temu da plačujemo zanj, postaja nedostopno v času koronakrize? Že pred virusom smo imeli težave s čakalnimi dobami, zdaj se je sistem še poslabšal. Zato nas je zanimalo, ali pristojni pristopajo k resnim težavam, ki so že in še bodo v zdravstvu? 

Z ministrstva za zdravje so nam odgovorili, da zadnji podatki kažejo, da čakalne dobe po epidemiji niso daljše, kar pa po njihovem mnenju ni logično. "Razlika gre na račun bolnikov, ki bi morali biti obravnavani v času epidemije, pa še niso prejeli novega datuma obravnave," so prepričani. 

Ministrstvo načrtuje glavne poteze po koncu poletja – kaj pravzaprav, pojasnjujejo skopo

Rok za ureditev čakalnih seznamov je bil 31. julij 2020. Podatki o čakajočih v lokalnem informacijskem sistemu zavoda bi morali biti na ta dan skladni s podatki v sistemu eNaročanje, so pojasnili z ministrstva za zdravje. Zato načrtujejo, da bodo do konca poletja dobili vpogled in sliko o dejanskem stanju čakalnih dob med epidemijo in po njej. "Pridobljeni podatki bodo osnova za pripravo in izvedbo potrebnih ukrepov," so zagotovili. 

Eden od njih bo priprava in organizacija skupnega srečanja s predstavniki lokalnih skupnosti – ustanovitelji zdravstvenih domov so namreč občine – in vodstvi zdravstvenih domov takoj po dopustih, še avgusta, da bi povečali dostopnost do zdravstvenih storitev in da ne bi bilo razlik med zdravstvenimi izvajalci. 

Določene zdravstvene storitve je bilo namreč treba ustaviti v času epidemije, da so lahko obvladovali širjenje bolezni. To je prineslo posledice, kar opažajo tudi na ministrstvu: "S terena dobivamo informacije, da nekateri težje pridejo do pregleda ali do kontakta po telefonu."

Kakšne scenarije možnih rešitev imajo v mislih za bolnišnice, urgence, čakalne vrste na operacije in druge specialistične preglede ... nam niso pojasnili. 

Kakšno je trenutno stanje s čakalnimi dobami? Kako je virus covid-19 posegel v čakalne dobe in s tem zdravstvo po državi?

To je vprašanje, ki smo ga zastavili tako odgovornim na ministrstvu za zdravje kot Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pred dobrima dvema tednoma, 4. avgusta. Z ministrstva so nam takrat odgovorili, da "poročilo o čakalnih dobah pripravlja NIJZ". Z NIJZ pa so zagotovili, da bodo podatke objavili na svoji spletni strani predvidoma v petek, 7. avgusta, in da mora poročilo pred objavo najprej potrditi ministrstvo za zdravje. Vse do danes informacij o čakalnih dobah še nismo prejeli, niti še niso objavljene na spletni strani NIJZ. Zadnje mesečno poročilo o čakalnih dobah, ki ga danes lahko najdemo na spletni strani NIJZ, je poročilo za stanje 1. marca 2020.

Ob tem se zastavlja vprašanje, kako je mogoče, da na informacije, ki bi morale biti javno dostopne, čakamo in prosimo več kot 14 dni?

ZZZS: Če bi nam odločevalci podelili več pristojnosti, bi pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti zakupili zdravstvene storitve, ki jih potrebujejo naši zavarovanci

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) predvidevajo, da so se čakalne dobe zaradi koronavirusa v zadnjem času podaljšale, ker izvajalci zdravstvene dejavnosti v času epidemije niso izvajali nekaterih zdravstvenih storitev. "Pričakujemo, da se bodo ustrezno organizirali in do konca leta izvedli ves program zdravstvenih storitev, za katerega so se zavezali s pogodbo z ZZZS, in tako odpravili 'zaostanke', ki so nastali v času epidemije."

Na ZZZS menijo, da bi bila ena od rešitev za krajše čakalne dobe, če bi jim odločevalci v okviru reforme zdravstva podelili več pristojnosti in ZZZS okrepili kot aktivnega kupca zdravstvenih storitev. "Če bi se to uresničilo, bi ZZZS lahko samostojno načrtoval in pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti zakupil zdravstvene storitve, ki jih potrebujejo naši zavarovanci," so prepričani. 

A ob tem opominjajo, da je razlog za daljše čakalne vrste tudi kronično pomanjkanje kadra, na primer medicinskih sester, v družinski medicini, ortodontiji ... "Glede tega bo morala država predvsem povečati vpis na fakultete, ki izobražujejo deficitarni kader, povečati število razpisanih specializacij, predvsem pa z reformami – ne samo plačnimi – te poklice napraviti privlačnejše za bodoče študente," menijo na ZZZS.