Pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode je namreč po direktivi Evropske unije postavil nove mejne vrednosti za pesticide (0,1 mikrograma na liter vode), ministrstvo za zdravstvo in strokovnjaki z Inštituta za varovanje zdravja pa se še vedno sklicujejo na dosedanje normative, ki so dopuščali od dva do dvajsetkrat večje koncentracije. Takšno ravnanje pa po mnenju SEG ni dopustno.
Na podlagi dosedanjih normativov sedaj na ministrstvu za zdravje trdijo, da presežene vrednosti niso problematične ter da naše zdravje ni nič bolj ogroženo kot prej. To je sicer res, menijo v SEG, žal pa je tudi res, da je še vedno mnogo bolj ogroženo kot zdravje drugih Evropejcev, kjer ne dopuščajo preseganja dovoljenih koncentracij pesticidov v pitni vodi. Pri postavljeni mejni vrednosti za večino pesticidov gre namreč za načelo previdnosti, ki smo ga po direktivah EU prevzeli zato, ker so možni tudi dosedaj nepoznani učinki na zdravje ljudi, zato naj v pitni vodi naj ne bi bilo snovi iz skupine pesticidov.
Po mnenju SEG predstavlja v Sloveniji, pa tudi v EU, velik problem tudi kmetijska politika, kjer praksa subvencij na kvote spodbuja intenzivno kmetovanje in posledično uporabo pesticidov. Rešitev vidijo v spodbujanju sonaravnega kmetovanja, kjer so porabe pesticidov minimalne. Drug problem pa je slaba ozaveščenost ljudi pri uporabljanju pesticidov, premajhna poučenost o potencialnih nevarnostih, kar je odgovornost kmetijskih svetovalnih služb pa tudi ministrstva za zdravje. "Boljše ozaveščenosti ne moremo pričakovati, če pa sam minister za zdravje Dušan Keber trdi, da tudi večja količina pesticidov, kot je 0,1 mikrograma na liter vode, ne bo škodila zdravju ljudi," so še zapisali v pozivu.
Tretji problem je slab nadzor in sankcioniranje uporabe prepovedanih pesticidov. V SEG še opozarjajo, da je voda osnovno živilo, ki ne bi smela vsebovati nobenih zdravju škodljivih primesi. Izkazalo se je, da je bilo gospodarjenje z vodnimi viri v preteklosti neustrezno, zaščita pomanjkljiva in odločitve nestrokovne. Posledica tega je, da imamo danes številne vire pitne vode onesnažene s pesticidi in nitrati. Največji problem je pesticid atrazin, katerega uporaba je bila v Sloveniji predolgo dovoljena zaradi nestrokovnih odločitev. Tu je šlo predvsem za ignoriranje ali pa nepoznavanje novih spoznanj o možnih dolgotrajnih škodljivih učinkih na zdravje ljudi. Zdravstvenih posledic pri dolgotrajni izpostavljenosti pesticidom, tudi če so koncentracije majhne, ne moremo izključiti, še menijo v SEG.
