Slovenija

Seja brez SDS in NSi

Ljubljana, 26. 05. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

V državnem zboru se je začela majska seja, vendar v zelo okrnjeni sestavi. Poslanske klopi so namreč zapustili poslanci NSi in SDS, ker vlada še vedno ni izpolnila njihovih šestih zahtev. Tisti poslanci, ki so ostali v dvorani, pa so postavljali vprašanja ministrom in državnim sekretarjem.

Koalicija Slovenija seje odločila za zaostritev selektivne obstrukcije dela državnega zbora, ker kljub dogovorom in kljub predlogom še ni zagotovljen neposredni prenos sej državnega zbora. Od zdaj naprej bodo sodelovali le pri glasovanjih. Kot pravijo, bodo vztrajali do konca.

"Namesto konstruktivnega pristopa smo dočakali norčevanje s strani vlade, ki je za nekaj odstotkov podražila RTV naročnino z obrazložitvijo, da naj gre to za pokrivanje stroškov neposrednega prenosa sej DZ," je pojasnil Janša odločitev opozicijske koalicije Slovenija.

To je sicer ena izmed šestih zahtev, ki sta jih opozicijski SDS in NSi v začetku leta naslovili na predsednika vlade Antona Ropa.

Ob tem je predsednik SDS Janez Janša spomnil, da so bile na voljo ugodne ponudbe ter pripravljenost 3. mreže lokalnih TV postaj o prenosu. "Šlo je samo za to, da bi moralo vodstvo DZ dati neko dolgoročno garancijo, da se bo to uredilo. Nič od tega se ni zgodilo," je še dejal.

Tudi prvak NSi Andrej Bajuk je slednji predlog vlade označil kot norčevanje. Slednji sicer po njegovem mnenju kaže tudi na odnos vlade do prihodnosti "naše demokracije in družbe". Kritično je pripomnil, da s tem šest zahtev koalicije Slovenije - gre za celoten sveženj, kako uravnovesiti politični prostor - dobiva takšen odgovor, kar odločno zavračajo. Prepričani smo, da je naša dolžnost in ne le pravica, da kot opozicija na to, kako se vlada dejansko norčuje iz vsega, še bolj opozarjamo, je bil še kritičen Bajuk. S tem se po njegovih besedah nadaljuje nepreglednost v političnem prostoru. Zadeve, kot je neposreden prenos sej DZ in ki so rešene tudi v Republiki Srbski, so danes zgolj šele upanje resničnih demokratov v naši državi, je še nadaljeval Bajuk.

Andrej Bajuk
Andrej Bajuk FOTO: POP TV

Ob tem je pojasnil, zakaj se tako zavzemajo za prenose sej - gre za to, da bi ljudje "enkrat za vselej malo bolje začeli razumevati, kakšna so stališča njihovih predstavnikov glede skupnih problemov, ki nas kot družba težijo".

Kot je dejal Bajuk, bodo s takšnim ravnanjem nadaljevali, dokler ne bodo izpolnjene vse njihove zahteve. Ob izjavi za medije, ki je potekala v preddverju državnega zbora, so bili sicer poleg predsednikov obeh opozicijskih strank in vodij poslanskih skupin navzoči še nekateri poslanci SDS in NSi.

Prazne klopi v DZ
Prazne klopi v DZ FOTO: POP TV

Tako poslanke in poslanci iz vrst opozicijskih SDS in NSi (koalicija Slovenija) danes niso sodelovali pri tradicionalni točki poslanska vprašanja. Po besedah vodje poslanske skupine NSi Janeza Drobniča bodo zanesljivo sodelovali oz. navzoči v veliki razpravni dvorani vsakokrat pri glasovanjih ob posameznih točkah oz. ob koncu dneva. Vse zadeve, ki jih bo obravnaval parlament, pa bodo skrbno spremljali in o vseh svojih dejavnostih sproti seznanjali javnost.

Tokrat vprašanja predvsem o denarnih nagradah

Franci Rokavec
Franci Rokavec FOTO: POP TV

Tisti poslanci, ki so ostali v dvorani, pa so postavljali vprašanja ministrom in državnim sekretarjem. Nanje bi moral odgovarjati tudi predsednik vlade Anton Rop, ker pa je bil na delovnem sestanku na Danskem, ga bodo poslanci izprašali jutri.

Veliko pozornosti je vzbudil predvsem denar, in sicer višina nagrad članom nadzornih svetov Petrola, Mercatorja in Kolinske.

"V Petrolu naj bi razdelili članom nadzornih svetov nagrade v višini 85,2 milijona tolarjev, v Mercatorju 73,5 milijona tolarjev, v pa Kolinski 49,8 milijona tolarjev,"je v svojem vprašanju izpostavil Franci Rokavec, poslanec stranke SLS.

Tea Petrin
Tea Petrin FOTO: POP TV

Ministrica za gospodarstvo Tea Petrin je odgovorila, da se "po veljavni zakonodaji članom nadzornega sveta za njihovo delo zagotovi plačilo in pa udeležba na dobičku, kar določi statut ali pa skupščina."

Petrinova pa ni izključila tudi možnosti zakonskih sprememb, če se bo izkazalo, da tako visoke nagrade škodijo konkurenčnosti gospodarstva.

Poslance ljudske stranke je zanimala tudi plača direktorja Poštne banke Slovenije, ki znaša več kot dva milijona tolarjev. Minister Pavle Gantar je povedal, da primer že preverjajo in da bo direktor verjetno moral vrniti del plače.

  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou