Analizo je pripravila projektna skupina pod vodstvom Janeza Prašnikarja z ljubljanske ekonomske fakultete. Glede same študije je Prašnikar pojasnil, da so z njo poskušali proučiti, kolikšen je vpliv zunanjih šokov na menjalni sektor, ki deluje v konkurenčnih razmerah doma in v tujini. Pri tem so se avtorji študije opirali na okvirne podatke večjih slovenskih izvoznih podjetij in bančne podatke o kreditnih pogodbah, ki so jih podjetja sklepala v zadnjih petih letih. Potencialne prihodnje vplive sprememb iz okolja na slovensko gospodarstvo pa so ugotavljali na podlagi vplivov šokov na slovenska podjetja v preteklosti. Tako je študija poskusila odgovoriti na vprašanje, koliko slovenskih podjetij je ogroženih, če bi se ti šoki ponovili v enaki velikosti oziroma če bi se njihova intenzivnost celo povečala.
"Naš najbolj pomemben rezultat je, da je v tem trenutku ogroženo okrog 27.000 zaposlenih, to pomeni okrog 4,6 odstotka podjetij v menjalnem sektorju, če bi šoki delovali v isti višini, kot so delovali v preteklosti," je dejal Prašnikar. Poleg tega je dodal, da so danes zunanji trgi, predvsem evropski, za slovenska podjetja precej bolj kritični, kot so bili pred leti. Z vidika slovenskih podjetij bo to pomenilo predvsem velike pritiske na cene. Ob tem je Prašnikar tudi dodal, da bo država ob morebitnem povečanem proračunskem primanjkljaju morala poiskati načine, kako zmanjšati vpliv dodatnih odhodkov proračuna in kako povečati konkurenčnost predvsem nemenjalnega sektorja.
Naša skupna ocena je, da bo ob vstopu v Evropsko unijo v letu 2004 prišlo do nekaterih sprememb v okolju in do pomembnih pritiskov zlasti na javne finance, je po današnji seji strateškega sveta za gospodarstvo povedal predsednik vlade Anton Rop.
"Najprej se bodo pojavili nekateri dodatni pritiski na javne finance, ki izhajajo iz javnofinančnih virov," je dejal Rop. Zato vlada pričakuje, da bo prišlo najprej do določenega likvidnostnega izpada na področju pobiranja davka na dodano vrednost, do določenih izpadov pa naj bi prišlo tudi pri carini. "Na drugi strani je seveda struktura javnofinančnih izdatkov, ki je pogojena s strukturo izpogajanega finančnega paketa in vnaprej fiksirano politiko EU," je še dodal premier. To po njegovih besedah pomeni dodatne javnofinančne pritiske, zlasti na področju kmetijstva, schengenske meje in okolja.
Na te probleme in izzive bo vlada odgovorila z gospodarskim programom, ki ga bo do konca tedna dopolnila in bo predstavljal izhodišče za delovanje vlade v prihodnje. Konec tedna oziroma v petek ga bo vlada, tako Rop, predstavila javnosti, v nedeljo pa naj bi z njim seznanila tudi koalicijo.
"Bistvo tega programa je v treh sklopih. V prvem delu je namenjen prvemu cilju, torej povečanju prilagodljivosti gospodarstva in ekonomske politike ob vstopanju v EU; v drugem delu vsem tistim naporom, ki segajo na področje prizadevanj za zniževanje inflacije; in seveda potem tudi na - kar je ključno pri celotnem programu - gospodarski rasti in povečevanju zaposlovanja," je pojasnil Rop. Člani sveta so po njegovih besedah govorili o konkretnih ukrepih na vsakem od teh področij, s katerimi naj bi zastavljene cilje dosegali.
Med konkretnimi ukrepi, ki jih povzema gospodarski program vlade, je Rop med drugim omenil ukrepe, ki so povezani s plačno politiko v javnem in zasebnem sektorju, fiskalno politiko in racionalizacijo izdatkov znotraj proračuna (materialni stroški, reforma javne uprave, centralizacija nabav, prestrukturiranje davčne uprave), ukrepe za zniževanje inflacije in uravnotežene javne finance ter ukrepe za povečevanje zaposlovanja. Rop je tudi poudaril, da mora vlada skrbeti, da ne pride do visokega strukturnega primanjkljaja.