Prireditelj 41. kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, Pomurski sejem, je z letošnjo prireditvijo zadovoljen. Organizirati sejem, kjer sodeluje 1460 razstavljalcev iz 21 držav, ogleda pa si ga 140.000 obiskovalcev, je svojevrsten podvig, še posebej v času, ki tovrstnim prireditvam ni naklonjen, je dejal direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec. Za pozitiven in potreben za državo pa je sejem že v petek ocenil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc But. Prireditelji sicer napovedujejo, da bo imel sejem prihodnje leto, ko bo za dan krajši, še bolj evropsko podobo.
Radgonski sejem, ki ga je organizator pripravil skupaj z 200 sodelavci, je po Erjavčevih besedah primerljiv s katerokoli drugo državo. Posebno pozornost so letos namenili predstavitvam blagovnih znamk in strokovnim razstavam. Slednjim so namenili kar 15.000 kvadratnih metrov razstavnih površin, letos pa so v te projekte in infrastrukturo vložili 168 milijonov tolarjev. S strokovnimi razstavami so prispevali k promociji stroke in slovenske kmetijske politike, z njimi pa so dvignili tudi samozavest kmetovalcev in kmetijske stroke.
Organizator bo tudi v prihodnjih letih poskušal k sodelovanju pritegniti vse potencialne partnerje. Kot je dejal Erjavec, je namreč to edini sejem, ki pokriva kmetijsko-živilsko panogo, zato mora na njem sodelovati vsak, ki želi biti v panogi prepoznaven.
Minister But, ki se danes zaradi zapletov v svoji stranki (SLS) novinarske konference ni mogel udeležiti, je v petek povedal, da je sejem precej koristi prinesel tudi kmetovalcem, saj so govorili o vseh aktualnih vprašanjih kmetijstva, ministrstvo pa je pri tem aktivno sodelovalo. Na nekatere osnovne dileme, kaj narediti s sejmom, da bo poslovno bolj atraktiven, da bodo razstave živali s sedanjega načina prešle v neke vrste prodajne razstave in da se bo na sejmu predstavila tudi živilska industrija, ki je letos ni bilo, pa bo po Butovem mnenju moralo odgovoriti vodstvo sejma.
