A je kljub temu pred poslanci odsedela dve uri, da bi končno razjasnila, zakaj sta se z arbitrom Jernejem Sekolcem nedopustno in še nezaščiteno pogovarjala ter s tem močno ogrozila nacionalni interes, ter kdo, če kdo, stoji v ozadju. Jima je tako naročil minister Karl Erjavec, kdo tretji? A Drenikova nekdanjega zunanjega ministra ni ne pokrila ne izdala.
Skupaj je seja trajala kar štiri ure in pol. Na koncu je bilo predvsem jasno, da se je Drenikova izmuznila odgovorom, s katerimi bi "pokrila ali razkrinkala Erjavca". In sicer z odgovorom, da ta komisija ni pristojna za postavljanje vprašanj, ki nimajo nobene zveze s tem, kako naj bi varnostne in obveščevalne službe njeno komisijo opremile z vedenji o možnosti prisluškovanja, in da ji na takšna vprašanja ni treba odgovarjati.
Je pa izrazila upanje, da se bodo "po seji vse razprave o že razsojenih dokončnih zadevah prenehale v dobrobit Republike Slovenije". Arbitražno sodišče je namreč že dokončno odločilo o mejnem sporu s Hrvaško.
S takšnim manevrom je v vodo padel načrt SDS in NSi, da politično obračunata z Erjavcem. Računala sta namreč, da bosta pričanji Sekolca in Drenikove pokopali politično kariero nekdanjega zunanjega ministra.
Predsednik Knovs Matej Tonin (NSi) je v izjavi dejal, da če kaj, je jasno, da se je pričanje Drenikove o tem, kako naj bi varnostne službe izobraževale agentko in njeno skupino, ki naj bi nas zastopala v Haagu, precej razlikovalo od pričanja, ki ga je le uro in pol prej dal nekdanji šef Sove Andrej Rupnik.
Jernej Sekolec, ki se je ves dan uspešno izogibal kameram, naj bi se pokesal, se opravičil za storjeno napako. Prav Sekolec je bil tisti, ki je poklical Drenikovo na nezaščiteno linijo, stacionarni telefon. Celo priznal naj bi, da ni bil dovolj varnostno ozaveščen in da naj bi bila tudi sicer mednarodna praksa – čeprav prepovedana, da se arbitri in mednarodni pravniki, tudi agenti, med seboj vsake toliko časa slišijo in posvetujejo.
Je pa poudaril, da mora vse, o čemer so govorili, ostati "strogo tajno", saj da bi koristilo zgolj Hrvaški. In da lahko močno škodi slovenski tožbi pred sodiščem v Luksemburgu. Tudi zato bodo vsi sklepi te komisije, ki bodo predvidoma šele julija – Tonin namreč namerava zaslišati tudi še nekatere prejšnje direktorje Sove, pa tudi nekdanja zunanja ministra Erjavca in Samuela Žbogarja, tajni, javnost pa o njih ne bo seznanjena.
Zakaj seja?
Sklicatelji so upali, da bosta Drenikova in Sekolec članom komisije predstavila, kako je lahko prišlo do pogovorov med njima, čeprav jih ne bi smelo biti, in predvsem, kako jima je lahko nekdo prisluškoval. Aprila so v javnost prišli dokazi, da so prisluškovanje izvedli hrvaški obveščevalci, predsednik Knovsa Tonin pa je nato napovedal obuditev preiskave Drenikove in Sekolca.
Delegacija Knovsa pod vodstvom Tonina je 10. aprila že obiskala sedež Sove in si ogledala dokaze v povezavi s hrvaškim prisluškovanjem, tudi slovenskim novinarjem. Med drugim je Tonin tedaj pojasnil, da so imeli že 14. decembra 2016 – torej še v prejšnjem sklicu parlamenta – dokaze, da je prisluhe pogovorov med Drenikovo in Sekolcem izvedla hrvaška obveščevalna služba SOA. Kakšna so bila navodila Sove, pa naj bi članom Knovsa pojasnil tudi Rupnik, ki je bil direktor Sove med letoma 2007 in 2010.
Posnetki pogovorov Drenikove in Sekolca so leta 2015 povzročili precejšnje zaplete v arbitražnem procesu za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško. Sosednja država je nato sporočila, da izstopa iz procesa, ker da je "nepovratno kompromitiran".
Arbitražno sodišče se je sicer po zamenjavi slovenskega in hrvaškega arbitra, ki sta odstopila, leto dni pozneje odločilo, da je Slovenija s temi pogovori sicer storila prekršek, a ne takšne narave, da sodišče ne bi moglo zaključiti dela. Konec junija 2017 je nato izdalo končno razsodbo o poteku meje med državama, ki pa jo priznava le Slovenija.
KOMENTARJI (345)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.