Požar, ki ga je med združeno ljudsko stranko in socialdemokrati zanetil torkovim zapletom ob glasovanju o Bajukovi ministrski ekipi, v strankah zlagoma gasijo. Vendar se strasti še niso povsem umirile. V združeni ljudski stranki so še včeraj popoldne poudarjali, da se je najpametneje nemudoma pripraviti na drugi glasovalni krog. Zvečer pa so popustili in podprli sodno rešitev vprašanja, za kar se je ves čas zavzemala SDS, prepričana, da je bila vlada koalicije Slovenije izvoljena že prvič. V SDS so še vedno ogorčeni nad Janezom Podobnikom. Ker naj bi odpihnil že izvoljeno vlado, najostrejši menijo, da mora Podobnik oditi s položaja predsednika državnega zbora. Namesto razčiščevanja odnosov znotraj koalicije Slovenija je bolj modro strniti vrste in narediti vse za ustoličenje Bajukove vlade, predlagajo zmernejši socialdemokrati, čeravno tudi marsikdo med njimi opozarja, da z ljudmi, ki so pripravljeni zrušiti svojo - že izvoljeno - vlado, dolgoročno sploh nima nobenega smisla sodelovati. A niti v SLS+SKD niso ravnodušni. Udarec socialdemokratom vračajo z oceno, da so spor zanetili že namigi, da nova stranka ni prispevala vseh svojih glasov za izvolitev Bajukove ekipe. Vse bolj očitno postaja, da stranki povezuje le Andrej Bajuk.
Liberalna demokracija se je odločila vrniti udarec: če bo sodišče tožbo Bajuka in predlaganih ministrov vzelo resno, bodo na istem sodišču izpodbijali izglasovano nezaupnico Janezu Drnovšku, ker glasovanje ni bilo tajno.
Liberalna demokracija z napovedjo protitožbe v bistvu reagira na sinočnjo potezo predlagane vlade. Ključne ljudi politične desnice je danes v pisarni gostil šef združene stranke Franc Zagožen, preigravali so možne scenarije. Postopek na sodišču hočejo pripeljati do konca, Andrej Bajuk je povedal, da računa, da bo zadeva zaključena že v nekaj dneh, še pred rokom za vložitev kandidatur v drugem krogu.
A odprtega pisma kandidata za kulturnega ministra ne gre razumeti povsem tako. Rudi Šeligo je namreč zapisal, da zanj prvo glasovanje ostaja veljavno, prehodna vlada je bila imenovana. To pa po njegovem pomeni, da kandidature za morebitni drugi krog glasovanja ne more več sprejeti. Obetajo pa se tudi spremembe tistega dela parlamentarnega poslovnika, ki zadevajo način glasovanja pri volitvah premiera in ministrov. Za kaj takšnega je potrebna dvetretjinska večina. Predlagatelji je zaenkrat še nimajo.