Selitev starih dreves jezi Koprčane, župana izžvižgali tudi zaradi holdinga

Muzejski trg v Kopru že nekaj časa obdaja železna varovalna ograja, sam trg pa je spremenjen v gradbišče. Kupi izruvanega betona so še v petek obdajali stara debla. Danes pa so izruvali tudi drevesa, ki naj bi jih preselili na drugo lokacijo, na trgu pa naj bi posadili nova drevesa.

Presaditev osmih dreves, ki že več desetletij kraljujejo v starem mestnem jedru in meščanom s svojimi krošnjami zagotavljajo senco, je del 1,2 milijona evrov vredne naložbe v obnovo trga. Projekt, ki naj bi ga končali do konca leta, med drugim zajema tlakovanje površin, presaditev dreves, novo osvetlitev in postavitev nove urbane opreme, kot so pergola, klopi in vodni motiv. 

A odstranitev oziroma selitev starih dreves, je številne krajane razburila. Med drugim ji nasprotuje Krajevna skupnost Koper-Center in tudi nekdanji koprski župan Boris Popovič. Na občinsko upravo in župana Aleša Bržana so naslovili zahtevo za zaustavitev odstranitve oziroma presaditve dreves z Muzejskega trga, ki naj bi jo podpisalo 17 občinskih svetnikov. Občinske oblasti pozivajo, naj najdejo drug način za prenovo trga. 

Težki pogoji za drevesa, a selili bi tudi tista brez pozitivnega mnenja

Muzejski trg je krasilo pet javorjev jesenovcev (lat. Acer negundo) in trije cigarovci s kroglasto krošnjo (lat. Catalpa bignonioides 'Nana'). Popovič trdi, da gre za drevesa, ki naj bi bila starejša od sto let, kar pa na občini zanikajo. Kot so pojasnili za 24ur.com, so bila drevesa zasajena neposredno nad infrastrukturo, ki je bila v Kopru zgrajena v drugi polovici prejšnjega stoletja.

Na Občini poudarjajo tudi, da prenova trga brez odstranitve osmih dreves ni mogoča. "Zasajena so neposredno nad komunalnimi vodi, ki jih je treba zaradi dotrajanosti obnoviti. Selitev dreves je bila edina možnost za njihovo preživetje," navajajo.

Da drevesa rastejo v zelo težkih pogojih, ugotavlja tudi arboristično mnenje, ki ga je za Občino Koper pripravil strokovnjak iz Arboretuma Volčji Potok, Vasja Dornik. "Pri nekaterih se asfaltna površina dotika korenovca, pri drugih je malo več prostora med korenovcem in asfaltom, pri tretjih so drevesa vključena v teraso gostinskih lokalov," piše v arborističnem mnenju. Kot še ugotavlja, je dostop padavinske vode drevesom močno otežen, saj ta odteče po asfaltu oziroma njen dostop do korenin onemogoča terasa gostinskega lokala, ki prekriva majhen košček zemlje okoli korenovca. Negativne posledice na koreninskem prostoru so ob tem pustila tudi pretekla gradbena dela.

Arboristično mnenje kaže še, da je za selitev primernih pet od osmih dreves, čeprav imajo vsa "velikanske poškodbe debla z duplinami in popolnoma razkrojenim lesom". Presaditve pa ne bi preživela tri drevesa, ki jih občina namerava preseliti kljub izdelanemu mnenju. "Za selitev se odločimo le v primerih, ko smo v to prisiljeni," zagotavljajo na koprski občini.

'Trenutno najslabši čas za presajanje'

Kljub temu se poraja vprašanje, zakaj so se odločili za selitev in ne odstranitev treh dreves s slabo vitalnostjo. Arborist, ki je pripravil arboristično mnenje za Muzejski trg, je prepričan, da trojica selitve ne bo preživela. "Uspešnost presaditve je tudi pri zdravih drevesih manj kot 50-odstotna, s starostjo in poškodbami dreves pa se ta seveda še zmanjšuje," je pojasnil.

S tem se strinja tudi vodja ljubljanskega botaničnega vrta Jože Bavcon, ki ob tem poudarja, da trenutno niti ni pravi čas za selitve dreves: "Trenutno je najslabši čas za presajanje, predvsem pa stara drevesa na Koprskem zaradi burje niso nikoli več stabilna." Spomnil je tudi na selitev prevelikih dreves pred več kot petimi leti, večina med njimi pa je prav na tem območju leta 2023 zaradi viharnega vetra padla.

Poudarja, da bi bilo treba drevesa pred selitvijo na to pripravljati vsaj nekaj let, in sicer z ulončitvijo na mestu samem, jim zmanjšati krošnje, šele nato pa drevesa presaditi: "Drevo, če ni prej zares nekaj let pripravljeno, je običajno obsojeno na propad. Posebej pa na obali, kjer so poletne temperature visoke in drevesu ne moremo zagotoviti hlajenja in zračne vlage. Tudi zato se drevesa sadi jeseni, ko listavcem odpadejo listi."

A tudi takrat drevo ni nikoli več odporno na burjo, saj ne naredi novih statičnih korenin, ki hranijo drevo. Nadomestne korenine niso dovolj. "Odrasla drevesa so po presaditvi stalni invalidi. To je tako, kot da smo jim spodrezali noge – tistih korenin, ki drevo učvrstijo v zemljo, namreč ni več," karikira.

Koliko takšna selitev stane?

Popovič navaja, da naj bi koprska občina za selitev vseh osmih dreves odštela zgolj 4000 evrov. "Absolutno premalo. S prijateljsko ceno bi presaditev enega drevesa stala najmanj 2500 evrov," je jasen. Da so cene za presaditev dreves precej višje, pravi tudi Bavcon.

"Odvisno od velikosti, a cena se lahko giblje od 30.000 do tudi več kot 100.000 evrov," navaja in dodaja, da se v Sloveniji sicer takšne selitve seveda lahko izvedejo, a da je tu pomembno tudi vprašanje smiselnosti. "Danes je veliko stvari, ki se zdijo zelo prijazne in celo zelo ekološke, vendar je treba v realnem življenju delati smiselno in tudi primerno smiselno uporabljati finančna sredstva," je jasen.

Nekatera drevesa, ki se dvigajo v mestih, je tako bolje celo požagati. Slednje je tudi ceneje od presajanja, z izkupičkom pa bi lahko v mestu zasadili več manjših, ustreznih dreves, dodaja Bavcon. "Opustiti predrage enoletne nasade, zasaditve s sezonskimi enoletnicami in v mestu samem zasajati čim več trajnih sredozemskih rastlin," še predlaga.

Zaradi načrtov o ustanovitvi holdinga Bržana izžvižgali

A ne le selitev dreves, koprski župan se sooča tudi s kritikami glede drugih občinskih načrtov. Prihod župana Bržana na svet delavcev komunalnega podjetja Marjetica so v torek pospremili glasni žvižgi, kletvice in neodobravanje. Tja je prišel, da bi se z zaposlenimi pogovoril o načrtovani ustanovitvi holdinga javnih podjetij v Kopru. Vanj bi po načrtih poleg Marjetice združili še Rižanski vodovod in Javni zavod za šport Mestne občine Koper.

"Žal nam je bolj poglobljeno razpravo o tem strateškem projektu onemogočila poplava dezinformacij, ki je zavrela čustva sodelujočih, sem pa ob zelo domiselnih teorijah zarote slišal tudi nekaj dobrih vprašanj, na katera si odgovor zaslužite vse občanke in občani," je Bržan po negativnem sprejemu zapisal na spletu.

Tudi njegova pojasnila, da holding omogoča boljši nadzor nad stroški in večjo transparentnost, preprečuje podvajanje storitev, kot so na primer pravne, kadrovske in informacijske storitve, lažje vzpostavljanje novih podjetij za doseganje ciljev na različnih strateških področjih ter da ob tem zagotavlja tudi lažji dostop do razvojnih sredstev in virov financiranja, niso padla na plodna tla.

Zaposleni in sindikat menijo, da gre pri holdingu za politično motiviran projekt, ki naj bi omogočal dodatno kadrovanje po politični liniji. Poudarili so predvsem kopičenje političnih kadrov, ki naj bi že zdaj bremenili Marjetico in vplivali na dvig cen storitev za občane, prav tako pa so izpostavili tudi možnost prerazporejanja kadrov in zmanjšanje avtonomije posameznih družb znotraj holdinga.

Kljub nasprotovanju delavcev Bržan tako vztraja, da je ustanovitev javnega holdinga ena izmed možnih rešitev. "Ker ne želimo znižati ravni javnih storitev, posegati v plače zaposlenih v javnih podjetjih ali višati številk na položnicah, moramo racionalizacijo poslovanja doseči na drugačen način," pravi, a ob tem dodaja, da bo treba pred njegovo ustanovitvijo opraviti širšo javno razpravo.

Investicija, ki je Marjetico spravila v rdeče številke?

Da je za rdeče številke Marjetice sicer kriv prav aktualni občinski svet, je medtem kritičen nekdanji koprski župan Popovič. Izpostavil je nakup sušilnice blata, ki je po njegovem mnenju nepotrebna in nedelujoča investicija, za katero so morali odšteti več milijonov. Podobno, a nekoliko manjšo so namreč pred leti kupili v Logatcu, a so jo zaradi nepravilnega delovanja kmalu ustavili.

 "Na občinskem svetu smo jasno povedali in s podatki strokovnjakov pokazali, da sušilnica tudi pri nas ne bo delovala," nam je povedal. Prepričan je, da Marjetica potrebuje le dobrega župana in direktorja podjetja, ne pa javnega holdinga.

"Prejšnjega direktorja je postavil župan, že s prihodom novega pa se lahko vidijo pozitivne spremembe. Za slabe številke je tako kriv občinski svet z županom na čelu." Prepričan je, da bi morali odgovorni za povzročeno škodo tudi odgovarjati.

Strinja pa se tudi s sindikatom in svetom delavcev, da je namen holdinga zgolj politično kadrovanje v podjetju. "S tem bi se občina rešila številnih delavcev v več podjetjih, pri nadaljnjem zaposlovanju pa bi nato izbrali, kdo je 'pravoverni' in kdo ne," še meni.