Semafor invazivnosti: izognite se 'tempiranim bombam' na vaših vrtovih

Marsikdo si danes na svojem vrtu želi cvetoče eksotike. A vse prevečkrat pri tem pozabimo, da če lepi prizori z našega vrta uidejo v naravo, tvegamo, da invazivne tujerodne rastline, ki so velikokrat priljubljene kot okrasne rastline, povzročijo veliko škodo. Takšne rastline pa vedno pogosteje krasijo naše vrtove in parke, a njihova lepota je v resnici tempirana bomba za našo naravo, opozarjajo v projektu Life OrnamentalIAS. "Ohranjajmo naravno pestrost, okrasimo si življenje brez invazivk," pozivajo.

Okrasne invazivke so tujerodne rastline, ki se z vrtov in javnih zasaditev nenadzorovano širijo v naravo – v gozdove, na kmetijske površine in ob vodotoke – kjer povzročajo škodo naravi in gospodarstvu ter vplivajo na zdravje ljudi. Čeprav so pogosto priljubljene zaradi svojega videza, lahko dolgoročno predstavljajo resno tveganje za naravo in njeno pestrost, opozarjajo.

Invazivne tujerodne vrste so prepoznane kot ena izmed petih najpomembnejših groženj za biotsko pestrost. Skupaj z drugimi dejavniki, kot so izguba življenjskih prostorov, sprememba namembnosti tal, onesnaževanje in klimatske spremembe, je grožnja naravi, kot jo poznamo danes, zelo velika. Invazivne tujerodne vrste kot ključni dejavnik za izgubo domorodnih vrst ali kot spremljajoči dejavnik lahko degradirajo ekosisteme in izpodrivajo domorodne vrste ter poslabšujejo stanje v naravi.

V luči podnebne krize, ko se pričakujejo povečana povprečna temperatura in še več ekstremnih vremenskih dogodkov, se pričakuje, da bodo razmere ugodne za širjenje invazivnih tujerodnih vrst, saj so te zelo prilagodljive, imajo velik razmnoževalni potencial in hitro zapolnijo izpraznjene niše, ki so na razpolago.

Okrasne invazivke so tiste vrtne lepotice, ki preveč rade bežijo v naravo in povzročajo škodo, poudarjajo. Kajti ko izbiramo rastline za vrt, običajno posegamo po takšnih, ki so praktične z vidika vzdrževanja in polepšajo naš vrt. Zato se na vrhu seznama pogosto znajdejo takšne, ki so za vrt praktične, z razmnoževanjem ali nepravilnim odlaganjem v naravo pa lahko postanejo invazivne in povzročajo škodo.

Zato so pripravili prvi usklajeni semafor invazivnosti, ki prinaša jasen in pregleden sistem razvrščanja rastlin glede na stopnjo tveganja njihove invazivnosti. Oblikovan je bil v soglasju ključnih deležnikov ter vsakomur omogoča hitro prepoznavo varnih izbir za vrt ali javni prostor in tistih rastlin, ki se jim je smiselno izogniti.

Raziskovalci so na podlagi analize 300 najbolj prodajanih okrasnih rastlin pripravili oceno tveganja invazivnosti. Razvrstili so jih v tri sezname: črni seznam predstavlja okrasne rastline, ki jih zaradi invazivnosti odsvetujejo, oranžni seznam predstavlja okrasne rastline, pri katerih moramo biti pazljivi, da se ne razširijo v naravo, saj je velika verjetnost, da postanejo invazivne. Beli seznam pa predstavlja priporočene okrasne rastline, ki nimajo negativnih vplivov na naravo. 

Črni in oranžni seznam je skupaj usklajevalo 215 strokovnjakov varstva narave, hortikulture, arhitektov, vrtnarjev, načrtovalcev prostora, kmetijstva, komunalnih dejavnosti, predstavnikov lokalnih skupnosti in ministrstev. Vsem je skupno, da si želijo dobrih strokovnih podlag, nadaljnjega sodelovanja in dolgoročno tudi zakonodajnih sprememb, ki bi nekatere najbolj tvegane rastline tudi prepovedale. Vzporedno podobne delavnice izvajajo tudi hrvaški partnerji projekta na Hrvaškem.

Sonja Rozman, ZRSVN, vodja OE Kranj, je strokovnjakinja varstva narave z dolgoletno prakso in izkušnjami s področja sistemskega urejanja področja invazivnih tujerodnih rastlin. Semafor invazivnosti rastlin je po njenem mnenju pomemben korak k celovitemu pristopu reševanja večplastne problematike invazivk: "S semaforjem invazivnosti delujemo preventivno, saj bomo z njegovim upoštevanjem lahko preprečili, da bi se invazivke razširile v naravo. Zelo pomembno pri tem je, da je črni seznam usklajen s konsenzom vseh udeležencev delavnic, od vrtnarjev do načrtovalcev, naravovarstvenikov in tudi lokalnih skupnosti, zaradi česar verjamemo, da bodo seznami zaživeli tudi v praksi. V nadaljevanju projekta bomo z deležniki uskladili tudi kodeks, s katerim se bodo vrtnarji, prodajalci, načrtovalci, lokalne skupnosti zavezali k njegovemu upoštevanju, potrošniki pa bodo vedeli, da izbirajo odgovornega partnerja za ureditev vrta. Za vse vrste s črnega seznama bomo poiskali ustrezne nadomestne rastline, za vrste z oranžnega seznama pa priročnik za ravnanje z njimi. Vrste z belega seznama pa so najbolj varna izbira. Prvi seznami so rezultat aktivnega sodelovanja različnih sektorjev in se bodo v prihodnje lahko tudi spreminjali, seveda za nadaljnjim tesnim sodelovanjem vseh deležnikov." Rozmanova dodaja, da je semafor invazivnosti ključno orodje za potrošnike, tudi lokalne skupnosti, vrtnarje in načrtovalce, da bodo lažje izbirali prave rastline za svoje vrtove.

Matjaž Mastnak, direktor Arboretuma Volčji Potok, pozdravlja velik prispevek s strani strokovnjakov hortikulture: "Za zmanjšanje prisotnosti in vplivov okrasnih invazivk lahko največ naredimo z nakupi in vzgojo priporočenih okrasnih rastlin. Celoten proces usklajevanja seznamov je pokazal, da imamo skupni interes strokovnjaki varstva narave in hortikulture. Na nadaljnji poti bo ključno, da bo potrošnik prepoznal tiste ponudnike, ki spoštujejo semafor invazivnosti, saj je to odraz njihove strokovnosti in odgovornosti. Tudi izobraževalni del usklajevanja je pokazal veliko priložnosti za nadaljnje povezovanje in raziskave, ki nam bodo dale boljše odgovore o življenjskih ciklih rastlin."

Igor Škerbot, specialist za vrtnarstvo in poljedelstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje, poudarja, da je semafor invazivnosti okrasnih rastlin pomembna dopolnitev seznama tujerodnih rastlin z invazivnim potencialom, ki so vključene v uredbo o pogojenosti (nekoč navzkrižni skladnosti) za kmetijska gospodarstva, ki uveljavljajo plačila iz ukrepov za razvoj podeželja npr. neposrednih plačil: "Kmetje se v največji meri srečujemo s posledicami invazivk, ki se hitro in nenadzorovano širijo na kmetijska in gozdna zemljišča, kjer se kljub ukrepom potem razraščajo in kmetijskim gospodarstvom povzročajo dodatne stroške v pridelavi kmetijskih rastlin. Odstranjevanje je zahtevno, dolgotrajno in povzroča finančno škodo. Zato je semafor invazivnosti okrasnih rastlin pomemben korak k temu, da bomo v kmetijstvu bolje preprečevali širitev invazivk iz okrasnega vrtnarstva."

Zakaj se je, ko želimo polepšati okolico našega doma, bolje odločiti za domorodne rastline? Domorodne rastline so prilagojene na podnebne in druge razmere in so sestavni del značilnih ekosistemov. Druge vrste so na njih prilagojene in zato ne rušijo ekoloških razmer v naravi. Z njihovim sajenjem doprinesemo k popestritvi prehrane in zagotavljanju dodatnih življenjskih prostorov za domorodne živali in varujemo našo naravo pred invazivkami, pojasnjujeta Ana Dolenc in Sonja Rozman z Zavoda RS za varstvo narave.

Med najbolj znanimi (potencialno) invazivnimi okrasnimi rastlinami so lovorikovec, metuljnik, japonska medvejka, hortenzije, Thunbergov češmin, kalinolistni pokalec, deljenolistna rudbekija, japonsko kosteničevje, naštevata Dolenčeva in Rozmanova. Katere domorodne vrste bi lahko predlagali kot alternativo nekaterim priljubljenim tujerodnim? Alternativne vrste za uporabo na vrtovih so lahko plodonosna drevesa in grmi kot npr. šipek, glog, brogovita, dren, črni trn, jerebika ipd. ter enoletnice kot npr. različne začimbnice in dišavnice (meta, sivka, origano, bazilika ipd.), svetujeta Dolenčeva in Rozmanova.

Če se odločimo, da bomo na vrtu vseeno uporabili tujerodne vrste, česa se moramo zavedati? Vse tujerodne vrste niso nujno tudi invazivne, poudarjata sogovornici. Strokovnjaki ocenjujejo, da je invazivnih cca 10 % tujerodnih vrst. Zato je pomembno, da preverimo, ali je vaša izbrana rastlina mogoče že prepoznana kot invazivna, kar pomeni, da dokazano škoduje naravi. Kako lahko to, da se pojavijo v naravi in uidejo z naših vrtov, preprečimo? V prvi vrsti tako, da na vrtu nimamo invazivnih tujerodnih vrst, pravita sogovornici: "Poleg tega pa priporočamo, da tujerodne rastline na domačem vrtu budno spremljate in jih redno odstranjujete, če se te preveč razrastejo. Ob koncu cvetenja porežemo njihove cvetove ter na ta način preprečimo širjenje semen v naravo."

Urejanje vrta na način, da bomo delali dobro za naravo in svoje zdravje, ne zahteva veliko, pravzaprav si lahko pomagamo z zelo enostavnimi nasveti, s katerimi bo naš vrt lep in zdrav za vse. Kaj svetujejo?

Sadimo domorodne rastline, grmičevje in drevesa.

Zeleni odrez odlagamo v zbirne centre komunalnih podjetij ali jih kompostiramo na domačem vrtu.

Novo zemljo, ki jo dodajamo na vrt, kupujemo od zanesljivih in preverjenih ponudnikov.

Redno spremljamo morebitno pojavljanje invazivk.

Ukrepamo v primeru pojava invazivk tako, da jih odstranimo in njihov zeleni odrez odlagamo v zbirne centre komunalnih podjetij.