Letos se je sezona cvetnega prahu začela že v začetku februarja, kar je približno dva tedna prej kot običajno. Prva začne cveteti navadna leska, ki je močno alergena rastlina. V podobnem obdobju cveti tudi jelša, v drugi polovici marca in v prvi polovici aprila pa breza, ki je ena najbolj alergenih rastlin pri nas. Kombinacija cvetnega prahu breze in zaužitja nekaterih vrst surovega sadja ter zelenjave lahko privede do navzkrižnih reakcij, ki so pri brezi zelo pogoste.
Od konca aprila do konca junija je v zraku prisoten cvetni prah različnih trav, za konec sezone poskrbi ambrozija, ki je zelo invazivna tujerodna rastlina. Vrhunec cvetenja doseže avgusta, ko povzroča tudi največ težav. Ena rastlina ambrozije v ugodnih pogojih proizvede milijardo zrn peloda, ki ga lahko v dobrih vetrovnih razmerah odnese celo sto kilometrov stran. Zlasti na Primorskem veliko težav povzroča tudi cvetni prah cipresovk, ki cvetijo od konca zime pa vse do poletja.
Ambrozija
– čas pojavljanja: avgust, september,
– razširjenost: nižine po vsej Sloveniji,
– alergenost: visoka,
– možne navzkrižne reakcije: pelin in druge rastline iz družine košarnic (regrat, kamilice, sončnice, krizanteme, škrlatni ameriški slamnik); melona, lubenica, bučke, kumare, artičoka, banana, sončnična semena, zelena.
Cipresovke
– čas pojavljanja: januar, februar, marec,
– razširjenost: v Sloveniji sta vednozelena in arizonska cipresa skoraj izključno sajeni samo v toplejših delih zahodne Slovenije,
– alergenost: visoka,
– možne navzkrižne reakcije: druge vrste cipres, nekateri rodovi družine cipresovk (brin, pacipresa); breskev.
Leska in jelša
– čas pojavljanja: začetek sezone leske in jelše je odvisen od zunanjih temperatur zraka in suše v zimskih mesecih. Cvetni prah se pojavi ob daljših otoplitvah, ko najvišje dnevne temperature presežejo 5 stopinj Celzija, v toplih zimah že januarja, prva zacveti leska, sledi ji jelša,
– razširjenost: po vsej Sloveniji,
– alergenost: srednje visoka,
– možne navzkrižne reakcije: leska (breza, jelša, gaber; lešniki), jelša (breza, leska, gaber).
Breza
– čas pojavljanja: druga polovica marca, april,
– razširjenost: po vsej Sloveniji, le v submediteranskem področju je redkejša
alergenost: visoka,
– možne navzkrižne reakcije: jelša, leska, gaber, hrast, bukev, pravi kostanj; nekatere vrste surovega sadja in zelenjave (lešniki, jabolko, breskev, kivi, paradižnik, zelena, korenček, paprika, soja).
Oljka
– čas pojavljanja: maj, junij,
– razširjenost: v Sloveniji je sajena v Primorju, Slovenski Istri, Vipavski dolini in Goriških brdih,
– alergenost: visoka,
– možne navzkrižne reakcije: jesen, liguster, forzicija, španski bezeg; breskev, hruške, kivi, melone.
Trave
– čas pojavljanja: prvi cvetni prah trav se začne pojavljati v Primorju v marcu, v nižinah celinskega dela Slovenije konec aprila. Sezona se zaključi v avgustu, v Primorju septembra,
– razširjenost: po vsej Sloveniji,
– alergenost: visoka,
– možne navzkrižne reakcije: različne vrste trav in žit; arašidi, paradižnik, soja in druge stročnice, moka in kosmiči iz žit.
Znaki senenega nahoda
Imunski sistem nekaterih ljudi čezmerno reagira, razvije se eno od najpogostejših alergijskih obolenj – sezonski rinokonjunktivitis, znan tudi kot seneni nahod. Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je obolenje posledica alergije za eno ali več vrst cvetnega prahu hkrati, nagnjenje k obolevanju pa je običajno podedovano.
Zrna v telo vstopajo z vdihanim zrakom in se ustavijo v nosni votlini. Poleg vodenega izcedka iz nosu, ki prevladuje, nastopi močno kihanje v napadih, zamašen nos, oteženo dihanje in srbenje nosu. Srbijo lahko tudi ušesa in žrelo, oči so pekoče oziroma srbeče, pojavljajo se občutek peska v očeh, pordele očesne veznice in solzenje. Onesnaženje zraka poslabša stanje dihalnih poti in obenem lahko tudi poveča alergenost cvetnega prahu. Če se alergeni sprostijo iz počenih zrn, lahko prilepljeni na manjše trdne delce zaidejo v pljuča in so sprožilec astme.
Kdaj v dnevu je najhuje?
Čez dan sonce ogreva tla, od njih se segreva ozračje, s tem se zrak meša. Z njim kroži tudi cvetni prah, ki se na ta način dviguje v nekoliko višje plasti ozračja. Največ težav povzroča pelod pozno popoldne in zgodaj zvečer, ko začne sonce počasi zahajati in se gibanje zraka umirja. Velike količine peloda so prisotne tudi v jutranjih in zgodnjih dopoldanskih urah, zato se je takrat najbolje izogniti sprehodom v naravi, športu ter zračenju prostorov.
Če piha rahel veter, kar je v sončnem vremenu zelo pogosto, to še dodatno draži sluznico dihal. Če pa se ta okrepi, je rezultat ravno nasproten. Močnejši vetrovi odpihnejo cvetni prah in njegova koncentracija v zraku se zmanjša. Največje olajšanje alergikom prinese dež, ki spere prah iz ozračja in za nekaj časa močno zniža koncentracijo.
Kako si lahko pomagamo sami?
Prvo pravilo preventive pri alergijskem obolenju je, da se izogibamo alergenu, kolikor je to mogoče, svetujejo na NIJZ. V času, ko je v zraku največ cvetnega prahu, se izogibamo športnim aktivnostim na prostem in daljšemu zadrževanju zunaj. Bodimo pozorni: nekatere rekreacijske površine in igrišča so zasajena z visoko alergenimi drevesi in obkrožena z nepokošeno cvetočo travo.
Pred vnosom cvetnega prahu skozi okno se lahko zaščitimo z ustreznimi mrežami, ki zadržijo cvetni prah. Pozorni bodimo tudi na klimatske naprave v avtomobilih, ki morajo biti redno čiščene. Med potovanjem naj bodo okna avtomobila zaprta. V prezračevalnih napravah uporabljamo zračne filtre, ki zadržijo cvetni prah (zrna so pri večini alergenih rastlin velika med 10 in 100 mikrometrov).
Zmanjšamo vnos cvetnega prahu v notranje prostore: zračimo jih ponoči ali po dežju, perila ne sušimo zunaj, ko pridemo domov, se preoblečemo, si umijemo obraz in lase. Oblačil, ki smo jih nosili zunaj, ne odložimo v spalnici. Bodimo pozorni: hišni ljubljenčki prinašajo cvetni prah na svojih kožuhih v dnevne in spalne prostore. Cvetni prah se v notranjih prostorih nalaga tudi v prahu, ki se z aktivnostmi stanovalcev ponovno razprši po zraku.
V primerih, ko se alergenom ni mogoče izogniti, je priporočen obisk zdravnika, s predpisanimi zdravili je bolezen obvladljiva. V oporo pri samoopazovanju in preventivnem obnašanju vam lahko pomaga spletni dnevnik cvetnega prahu, kjer beležite simptome svoje bolezni, še svetujejo na NIJZ.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.