V Ljubljani Stanovanjski sklad gradi na treh lokacijah: na Tacenski cesti bo na voljo 163 stanovanj, na Poljanskem nabrežju 603, v Črnuški gmajni 56. V Izoli, na Livadah, pa 30.
Janez Kopač, predsednik nadzornega sveta Stanovanjskega sklada RS pravi, da bodo imeli varčevalci iz stanovanjske sheme prednost med potencialnimi kupci stanovanj, posebej še mlade družine. Kategorija mlade družine je novost tokratnega razpisa, vključuje pa družine z enim ali več otroki, katerih starša sta stara do 30 let, ali, če sta mlada raziskovalca do 35.
Prednost bodo imele seveda družine z več otroki. Žrebanje stanovanj, ki je ob prvem razpisu, precej razburilo kupce pa, zaradi dobro razdelanih kriterijev upravičencev do stanovanj, kot pravi Kopač, ne bo potrebno.
Nadzorni svet stanovanjskega sklada je danes sklenil tudi, da bo treba banke v bodoče spodbuditi k vstopu v nacionalno varčevalno shemo, saj očitno, nasprotno od varčevalcev, izgubljajo interes za sodelovanje. Janez Kopač pravi: "Danes smo se dogovorili, da predlagamo vladi spremembo višine obrestne mere, na katero vlada seveda lahko vpliva s ssvojim sklepom."
Po besedah Kopača bo treba spremeniti tudi zakon o nacionalni varčevalni shemi. Poleg tržnih, pa želi stanovanjski sklad spodbuditi tudi gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj. Zato je nadzorni svet spremenil kreditne pogoje za nova posojila pri kreditiranju gradnje neprofitnih najemnih stanovanj in znižal obrestno mero za nove kredite.
Sicer pa so se na seji nadzornega svet ukvarjali tudi s spremembami pogojev v Nacionalni stanovanjsko varčevalni shemi (NSVS), kjer sedanja obrestna mera ni več stimulativna za banke. Čeprav lahko na višino obresti vpliva vlada s sklepom, je, tako Kopač, nujna sprememba zakona o NSVS. Poleg tega bo sklad s fakulteto za arhitekturo sodeloval na raziskovalnem projektu vzorčne stanovanjske hiše, ki jo bodo zgradili v okviru obsežnega stanovanjskega kompleksa na Brdu. V njej bodo različne oblike sodobnega stanovanja, objekt pa bo zgrajen iz naravnih materialov.
Sicer pa na dveh lokacijah iz prejšnjega razpisa prodaja stanovanj še ni zaključena. Gre za 39 stanovanj v Kopru, kjer je po besedah predsednika uprave stanovanjskega sklada Jožeta Novaka vzrok v dodatnih začetnih delih, ter 28 stanovanj v Dragomlju. Pri slednjih je glavni problem velikost - gre za stanovanja z več kot 100 kvadratnimi metri površine - zato že razmišljajo tudi o možnem delnem preprojektiranju v manjše enote, je povedal Novak. Ker pa bi vsak ukrep pomenil daljšo odložitev bodo zaenkrat še nadaljevali z njihovo prodajo. "Sam se bom v bodoče zavzemal, da bomo vedno gradili manjša stanovanja, za katera je med kupci tudi največ povpraševanja," dodaja Novak.
Eden izmed dodatnih mehanizmov za zagotovitev ustrezne stanovanjske ponudbe je tudi gradnja neprofitnih najemnih stanovanj, kjer sklad sodeluje kot soinvestitor z občinami. Stanovanjski sklad v takem primeru zagotovi denar za gradnjo neprofitnih stanovanj, občina pa mora zagotoviti komunalno opremljeno stavbno zemljišče, je pojasnil Kopač. S projektom soinvestitorstva stanovanjskega sklada z občinami, ki je bil odobren jeseni 2001, je bilo tako že zgrajenih 586 stanovanj. Trenutno pa stanovanjski sklad v sodelovanju z občinami gradi 866 neprofitnih najemnih stanovanj ali pa se projekti pripravljajo in je denar zanje že odobren.
Na današnji seji nadzornega sveta so v želji po še večji ponudbi neprofitnih najemnih stanovanj sklenili, da bodo izvedli nov razpis, s katerim bodo pozvali občine, da prijavijo nove projekte, ki bi se začeli graditi v letu 2005. Sicer pa so rezultati ankete med 138 občinami - 114 jih je na vprašalnik odgovorilo - , ki se doslej niso prijavile v noben projekt soinvestiranja s stanovanjskim skladom, pokazali, da je glavni razlog za neudeležbo neobstoj sredstev v občinskem proračunu, sledita pa mu neizdelanost projektne dokumentacije in pomanjkanje lastnih zemljišč za gradnjo.
V dosedanjih razpisih je sklad že obravnaval 142 projektov, v okviru katerih je kreditiral 2.697 stanovanj. Trenutno je odprt deveti zaporedni razpis za kreditiranje gradnje neprofitnih najemnih stanovanj, ki je bil odprt do 30. junija. Vloženih je bilo 21 projektov s skupno 201 stanovanjem. Razpisana vsota posojil v višini 1,25 milijarde tolarjev je bila presežena, zato je danes nadzorni svet sklada sprejel sklep o povečanju razpisane vsote na višino upravičeno zaprošenega zneska popolnih vlog, t.j. na 1.648 milijarde tolarjev.
