Prvi razred devetletke bodo v šolskem letu 2003/2004 obiskovali vsi otroci, ki so ali bodo letos stari 6 let. Otroci, ki so ravnokar končali peti razred osemletne osnovne šole, pa bodo septembra vključeni v sedmi razred devetletke. Za vse ostale sprememb zaenkrat ne bo. Tako bodo tudi sedemletniki, ki jih starši niso ali pa niso imeli možnosti vpisati v poskusno devetletko, septembra še kot zadnji hodili v prvi razred osemletne osnovne šole. Vsi otroci bodo v devetletki tako zares šele v šolskem letu 2008/2009.
Ker devetletka prinaša številne novosti, učitelje skrbi predvsem, če so nanje dobro pripravljeni. Mari Dobnik Žerjav, psihologinja na osnovni šoli Ivan Cankar, pravi, da so bile študijske skupine, ki naj bi ves čas tekle in usposabljale, eno leto vmes ukinjene, so se spreminjale, sistem se je menjal, to pa pri uvajanju sprememb zagotovo ni dobro.
Napaka je po mnenju nekaterih tudi to, da zakon v prvem razredu devetletke predvideva le dve uri sočasne prisotnosti učiteljice in vzgojiteljice v razredu. Ali bosta obe prisotni tudi pri drugih dveh urah, je prepuščeno presoji in finančnim zmožnostim občine. Ada Batič, učiteljica 1. razreda, meni, da za vse otroke ni poskrbljeno enako. Otroci so diskriminirani glede na to, v kateri občini živijo. Gre za to, da je znižana kvaliteta vzgoje in varnosti šestletnih otrok napram vrtcu. Čeprav bo dela z opisnim ocenjevanjem v prvih treh razredih za učitelje več, to novost sprejemajo kot dobrodošlo. Batičeva pravi, da bodo otroci manj obremenjeni, da pa bo potrebno zelo natančno razložiti, kaj otrok zna, česa morda še ne zna, kje je potrebno stvari še dodelati, predvsem starši v prvem razredu.
Najbolj vroče debate pa se trenutno sučejo okrog nivojskega pouka. V sedmem, osmem in devetem razredu bodo otroci pri matematiki, angleščini in slovenščini razdeljeni v tri skupine, glede na nivo znanja. V kateri skupini bo otrok, bodo odločili v prvi vrsti starši, v posvetu z otrokom in učiteljem. Izkušnje poskusne devetletke so tukaj dragocene. Petra Novak Trobentar, učiteljica na osnovni šoli Franceta Bevka, opaža, da je otrok v najnižjem nivoju zelo malo. Na začetku se bo pokazalo, da bi bilo pa morda bolje, da jih dajo v nižji nivo, saj je v razredu podobno, so slabši, povprečni in nekoliko boljši učenci. Nivojski pouk nikakor ni diskriminacija učencev, poudarja Trobentarjeva. Tri ure tedensko bo imel denimo sedmi razred pouk skupaj, le eno uro pa ločeno. Ta ura bi bila bolj namenjena utrjevanju, pri tej uri pa se ne sme ocenjevati, še dodaja Trobentarjeva.
Prehodi z nivoja na nivo bodo možni ob ocenjevalnih obdobjih. Novost devetletke pa je tudi številčno ocenjevanje pri vseh predmetih od tretjega razreda naprej. Trobentarjeva pravi, da bo za marsikaterega otroka uspeh morda višji glede na te vzgojne predmete. Misli pa vseeno, da bodo boljše ocene.
Nejasnosti okrog devetletke pa se ne pojavljajo le v šolah, ampak tudi v knjigarnah. Miša Prodnik iz Cankarjeve založbe pravi, da prihaja do zmede, saj so nekateri učbeniki dvojni, še za osemletko in devetletko. Nekateri starši so torej skeptični, ali je otrok dobil pravi učbenik ali ne. Učbenik, na katerem piše, da je za osemletko, je v bistvu za devetletko, za en višji razred. Na splošno, dodaja Prodnikova, je to, da, denimo, zdaj kar štiri založbe izdajajo enak učbenik prej nesmiselno, kot pa da učiteljem in knjigarnarjem lajša delo.
