Sestanek za umiritev strasti

Predsednik republike Janez Drnovšek se bo 15. februarja v hrvaškem Bjelovarju srečal s hrvaškim kolegom Stipetom Mesićem, so sporočili iz urada predsednika. O srečanju sicer poroča hrvaški časnik Jutarnji list, ki piše, da to sprva ni bi bilo načrtovano.

Drnovšek se bo v Bjelovarju mudil na predstavitvi svoje nove knjige, predsednika pa sta se zaradi vnovične ohladitve odnosov med državama odločila, da se sestaneta, piše Jutarnji list. Poskušala naj bi vplivati na vladi obeh držav, naj sedeta za mizo in prenehata z nepotrebnim zaostrovanjem razmer.

Drnovšek in Mesić sta se nazadnje srečala 9. novembra lani, ko se je Drnovšek v Zagrebu udeležil predstavitve hrvaške izdaje svoje knjige Misli o življenju in zavedanju. Predsednika sta se takrat pogovarjala tudi o vprašanju meje med državama, glede katerega sta že na sestanku avgusta lani na Brionih napovedala, da bosta oblikovala pobudo za njegovo rešitev, če vladi prej ne bosta uspeli doseči dogovora. Več o tem ...

Slovenija zavlačuje?

Spor, ki ga je sprožila nedavna izjava Marka Pavlihe (LDS), naj Slovenci ne letujemo več na Hrvaškem, medtem še vedno buri duhove. "Tudi če bi dobila celoten Piranski zaliv, Slovenija ne bi rešila problema izhoda na odprto morje," je v pogovoru za Jutarnji list dejala profesorica z zagrebške pravne fakultete Maja Seršić. Kot je dodala, ravno zaradi tega že 16 let traja spor med državama glede meje na morju.

Seršićeva, ki je na pogovor za časnik sicer pristala ob opozorilu, da zaradi pomanjkanja časa ni sodelovala pri pripravi Modre knjige o meji s Slovenijo, pravi, da po njenih spoznanjih dokument izhaja iz tega, da je potrebno mejno črto na morju potegniti od starega korita reke Dragonje. Ob tem poudarja, da je bila Hrvaška svoj čas pripravljena sprejeti slovenski predlog "novega korita", ampak je od tega odstopila, ker slovenska stran ni bila pripravljena na nekatere druge kompromise.

Koriti sta med seboj oddaljeni le tri kilometre, zaradi česar po njenem mnenju to dejstvo ne vpliva pomembneje na mejo v Piranskem zalivu. Ob tem pa opozarja, da Slovenija ne bi rešila problema dostopa do odprtega morja tudi, če bi imela cel zaliv. Po mnenju Seršićeve je "čas za arbitražo", kar pa Slovenija zavlačuje, ker ima Hrvaška jasnejše in močnejše argumente.

Seršićeva je še povedala, da je oktobra 1991 sodelovala v prvih srečanjih glede meje na morju, na katerih je slovenska stran sama ponudila načrt, po katerem bi šla mejna črta po sredini Piranskega zaliva. Julija 1992 je Slovenija umaknila ta predlog, pri pristopanju h konvenciji ZN o pomorskem pravu (UNCLOS) pa je Ljubljana poudarila, da "Slovenija kot država z neugodno geografsko lego nima pravice do gospodarskega in epikontinentalnega pasu" v skladu s členom 70 te konvencije. Kasneje je to obrazložitev umaknila in jeseni 2005 celo razglasila ekološki pas, še piše časnik.