Tonin: Razlog za naš umik ni koalicijska pogodba, pač pa dvom o stabilnosti in trajnosti koalicije

Potem ko so potencialne partnerice v soboto na maratonskih pogajanjih koalicijsko pogodbo v večji meri uskladile, je Lista Marjana Šarca svojim potencialnim koalicijskim partnerjem danes poslala čistopis koalicijske pogodbe na 42 straneh. Že dlje časa se je vedelo, da je NSi tista, ki bo prevesila jeziček na tehtnici, in nocoj je padla odločitev.

Predsednik NSi Matej Tonin je po seji izvršilnega odbora NSi sporočil, da se kljub napredku, ki so ga dosegli v koalicijskih pogajanjih šesterice strank pod okriljem LMŠ, iz teh umikajo. Razlog ni koalicijska pogodba, za katero se "dobro zavedajo, da je stvar kompromisa", pač pa dvom o stabilnosti in trajnosti koalicije ter možnost, da bi jih partnerji lahko s pomočjo Levice v DZ preglasovali, je dejal. Odločitev velja le za prvi krog iskanja mandatarja.

S pohvalami na račun Šarca in tudi drugih strank ni skoparil, češ da so pokazali iskreno željo, da se stališča čim bolj približajo, in so bili do njih korektni. "Zdi se mi ključno, da smo se poslušali in iskali načine, kako premakniti Slovenijo naprej," je povedal.

Nanizal je tudi, kje jim je uspelo pri zapisu svojih predlogov v koalicijsko pogodbo. Velik premik so po njegovih besedah dosegli na področju financiranja zasebnega šolstva, medtem ko so bila razhajanja največja na področju zdravstva, je pojasnil. V celoti tako tako z doseženim niso bili zadovoljni, a to ni bil razlog za izstop NSi iz koalicijskih pogajanj, je poudaril Tonin, ki je tudi zavrnil očitke, da se je NSi pogajala "s figo v žepu".

Za odhod v koalicijo je namreč poleg programske usklajenosti ključna tudi verjetnost, da se bo dalo večji del programa, ki je zapisan v koalicijski pogodbi, tudi uresničiti. Po njegovih besedah pa "obstaja zelo velika verjetnost, da tega, kar je bilo izpogajano, v praksi ne bi uspeli uresničiti".

Pojasnil je, da je namreč še vedno "zelo viden konflikt med starimi koalicijskimi partnerji", ki je na trenutke bremenil pogajanja, na dolgi rok pa bi se ti konflikti "lahko razplamteli, ogrozili koalicijsko delovanje in na koncu privedli do propada". Tudi v pogajanjih šesterice strank po njegovih besedah "ni bila največji problem NSi". Sami so, kot je dejal, iskreno mislili, da so bili konflikti znotraj stare koalicije bolj predvolilne narave, a so pogajanja pokazala, da niso pozabljeni in da so "v nekaterih delih zelo osebne narave".

Prav tako jih zaradi razmerij, ki bi se vzpostavila v taki koaliciji, skrbi možnost, da bi jih partnerji v parlamentu preglasovali s pomočjo Levice pri programsko občutljivih zadevah. Tretji razlog pa je težavnost koordiniranja tako raznolike koalicije. "Koordinirati šest zelo različnih partnerjev je izjemno zahtevno delo," je dejal. Ko bo koalicija dnevno soočena z različnimi stvarmi, lahko to po Toninovih besedah tudi privede do razpada ali drugih nepredvidenih težav.

Na vprašanje, ali je umik NSi iz pogajanj dokončen, je Tonin odgovoril, da se je NSi vedno pripravljena pogovarjati z vsemi. "Ta naša odločitev se nanaša na prvi krog, vsak naslednji krog pa bo izvršilni odbor presojal ločeno," je pojasnil.

Tonin je prepričan, da je s tem, ko so stopili korak nazaj, NSi drugim dala možnost vnovičnega premisleka, kako naprej. Pri tem vidi tri možnosti: da bi se katera od strank vendarle začela pogovarjati s SDS, da bi se peterica strank začela pogajati z Levico ali pa da pridemo do predčasnih volitev.

Ocenil je še, da bi bilo najboljše, da Slovenija dobi veliko koalicijo, v kateri bi bili SDS in LMŠ. "Na takšen način bi lahko prišli do kompaktne, vsebinsko trdne koalicije, ki jo Slovenija danes potrebuje," je dodal. "Morda bo naša današnja odločitev katero od sredinskih strank opogumila, da se začne pogovarjati z Janezom Janšo," je še dodal.

NSi se bo sicer v torek sestala s SDS in pričakuje, da jim bo prvak SDS Janez Janša predložil predlog koalicijske pogodbe. Ta je bila po Toninovih besedah namreč že večkrat napovedana, a je v NSi še niso videli. "Mislim, da bi tudi Janša pokazal veliko mero resnosti, da želi sestaviti koalicijo, če predstavi koalicijsko pogodbo," je še ocenil.

V LMŠ si bodo vzeli čas za premislek

Brez NSi peterica drugih strank Šarca ne more izvoliti za mandatarja, vsaj v prvem in drugem krogu ne, saj potrebuje 46 poslanskih glasov. Drugače je v morebitnem tretjem krogu, ko za izvolitev zadostuje navadna večina.

Levica je v preteklosti že dala vedeti, da se je o koaliciji s Šarcem še pripravljena pogovarjati, če v njej ne bo NSi in če bo koalicijska pogodba napisana precej drugače, kot je bila zastavljena v pogajanjih, v katerih je sodelovala NSi.

V LMŠ umika NSi iz koalicijskih pogajanj nocoj še ne želijo komentirati. Za STA so potrdili le, da si bodo vzeli čas za premislek o tem, kako naprej.

Šarčeva kadrovska 'ponudba'

Medtem ko naj bi bila vsebina koalicijske pogodba večinoma pod streho, pa so kadri še vedno na mrtvi točki. Kot so poročali v oddaji SVET, Šarec neuradno predlaga, da Tonin ostane predsednik DZ, čeprav si tega položaja še vedno želi Miro Cerar. Njemu je bilo ponujeno zunanje ministrstvo. Za Dejana Židana je kljub nasprotovanju SMC predvidel gospodarski resor, Karlu Erjavcu pa je ponudil pravosodje, čeprav si je želel obrambe ali zunanjih zadev. Alenka Bratušek po tem razrezu ne bi postala superpodpredsednica vlade, ampak ministrica za digitalizacijo, pristojna tudi za energetiko. Finance naj bi Šarec ponovno ponudil dosedanji ministrici Mateji Vraničar Erman, ker je z njo zadovoljen, a ima ona sama pomisleke. Zdravja najprej ni želel nihče, pa je potem Šarčev glavni pogajalec Vojmir Urlep dejal, da bi zanj to predstavljalo velik izziv. Zdaj pa kaže, da bi zdravje vendarle lahko vzela tudi NSi.

Poslanci bodo svoje dopuste prilagajali povolilnemu dogajanju

Čeprav so se po koledarju začele t. i. parlamentarne počitnice, dogajanje v državnem zboru letos ne bo povsem zamrlo. Po poslovniku državni zbor od 15. julija do konca avgusta ne razpisujejo rednih sej, lahko pa zaseda na izrednih, kar je zaradi odločanja o mandatarju letos v tem času tudi pričakovati. Nekaj delovnih teles se bo sestalo že ta teden.

Kot je že prejšnji teden pojasnil predsednik DZ Tonin, to, da se v poletnem času ne razpisuje rednih sej, ne pomeni, da ne bo izrednih. "Vodjem poslanskih skupin sem zato na posvetu svetoval, naj poslancev ne pošiljajo na dopuste, ker nas julija in avgusta čakajo pogosta zasedanja DZ, in sicer zaradi ustavnih in drugih rokov, ki jim je treba slediti," je dejal.

Poslanci bodo tako svoje dopuste prilagajali povolilnemu dogajanju po junijskih volitvah, v tem tednu se tudi nadaljujejo dogovori in usklajevanja o mandatarskem kandidatu in oblikovanju vladne koalicije.

Večinoma v poslanskih skupinah napovedujejo, da daljšega dopusta za poslance letošnje poletje večinoma ne bo, saj morajo biti v pripravljenosti, za to pa prav tako potrebujejo podporo strokovnih delavcev. Kot so pojasnili, je trenutno v posameznih poslanskih skupinah zaradi dopusta odstoten morda zgolj kakšen poslanec. "Vse je odvisno od dinamike dela v DZ in vsak poslanec ve, da se mora vrniti z dopusta v primeru seje DZ," so navedli v eni od poslanskih skupin. V več skupinah so napovedali, da bodo imeli tudi v tem tednu redna srečanja poslanskih skupin.

Šarec je prav danes odšel na dopust.