Narodnoosvodilni svet za Primorsko Slovenijo je 11. septembra, kmalu po ustanovitvi Kobariške republike, po Pahorjevem mnenju sprejel zelo važen odlok, da vrhovni plenum Osvobodilne fronte izpolnjuje temeljno, iz naravnih in zgodovinskih pravic izhajajočo zahtevo slovenskega naroda ter razglaša priključitev Slovenskega primorja svobodni in združeni Sloveniji. "Menim, da je potrebno zaradi te pomembne odločitve 11. september leta 1943 jemati kot enega izmed najpomembnejših datumov v zgodovini primorskega ljudstva," je na slovesnosti še dejal Pahor. "Surova zgodovinska izkušnja ni Primorcev nikoli zapeljala v patriotizem, ki bi bil usmerjen proti drugim, predvsem sosednjim narodom," je povedal Pahor.
Kobariška republika obstajala skoraj dva meseca
Kobariška republika je nastala med drugo svetovno vojno po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943. Obsegala je svobodno ozemlje, in sicer od Gorice do Rajblja ter od Tolmina do Čedada in Čente. Osvobojeno ozemlje je obsegalo 2750 km2 z več kot 100.000 prebivalci. Svoboda je trajala do 1. novembra 1943, ko so enote nemške armade po hudih bojih zasedle Kobarid.
Imena Kobariška republika si ni izmislilo tamkajšnje prebivalstvo, še manj pa partizansko vodstvo. Prvi so jo tako poimenovali nacisti in sicer takoj, ko so naleteli na partizanski odpor na vseh prometnicah, ki vodijo v Kobarid oziroma skozi Kobarid proti Trbižu, Gorici ali Čedadu. Bitka za Kobarid se je začela 26. oktobra 1943. Partizani so vzdržali pritiske Nemcev vse do 1. novembra 1943, ko so se umaknili iz "prestolnice osvobojenega ozemlja".