Šesturna burna razprava o medijih

Med sklepi, ki so jih v predlogu za sklic seje predlagali predlagatelji, poslanska skupina LDS, je odbor sprejel sklep, da se je seznanil s stanjem na področju medijske svobode. Sklep tudi pravi, da bodo njegovi člani v okviru svojih pristojnosti še naprej spremljali stanje na področju medijev.

Drugi sprejeti sklep ministrstvu za kulturo predlaga, da pripravi analizo izvajanja medijske zakonodaje in na podlagi te analize predlaga morebitne ustrezne zakonske spremembe. Člani odbora pa so zavrnili tretji predlagani sklep predlagateljev, s katerim bi odbor državnemu zboru predlagal, naj ustanovi posebno neodvisno komisijo, sestavljeno iz neodvisnih strokovnjakov s področja medijev, ki bi proučevala posamezne pritiske in cenzuro v medijih.

Med sklepi, ki jih je tik pred glasovanjem predlagal Branko Grims, je odbor potrdil še dva. S prvim odbor ugotavlja, da je vsakršno omejevanje spektra različnih mnenj v medijih v nasprotju s temeljno demokratično in ustavno pravico, to je pravico vedeti. Z drugim pa odbor izraža podporo vsem novinarjem in uredništvom, ki pri svojem delovanju izhajajo iz načel novinarske etike in si prizadevajo za širitev spektra različnih mnenj in pogledov ter s tem dvigujejo standarde novinarstva v Sloveniji.

O pritiskih na novinarje

Razprava na Odboru za kulturo, šolstvo in šport je trajala kar šest ur. Jožef Školč (LDS) je v imenu predlagateljev za sklic seje uvodoma spregovoril o peticiji zoper cenzuro, ki jo je podpisali 571 novinarjev. Menil je, da v tem, kar so novinarji podpisali, ni nič takega, kar bi lahko slabšalo ugled Slovenije v svetu, kar je sicer podpisnikom očital predsednik vlade.

Po njegovem mnenju je ta peticijo uporabil predvsem za poskus, kako strniti sile v koaliciji. "Spretno je uporabil peticijo za to, da je preusmeril pozornost nase in na druge stvari," je dejal Školč.

Za novinarje je po njegovih besedah neprijetno, če na njih pritiskajo lastniki ali če je nad njimi izvajan politični pritisk. Te pritiske bi zato morali po njegovih besedah onemogočiti z zakonskimi predpisi: "Treba je pristopiti k sistematični analizi predpisov in jih utrditi v smislu, da bi zagotavljali novinarsko avtonomijo."

Tudi o nacističnih metodah v slovenskih medijih

Predsednik odbora Branko Grims je v razpravi o peticiji izpostavil primer, ki po njegovem kažejo, da navedbe v peticiji ne držijo - to je poročanje medijev o vrhu Nata v Rigi. Ko je vsa Evropa pred dnevi poročala o tem, da se je začel vrh zveze Nato v Rigi, je bila prva novica v slovenskih medijih ta, da se z romsko družino Strojan tisti dan ni zgodilo nič novega. O tem sta na enak način obe televiziji, tudi RTV, za katero se govori, da je trobilo vlade.

Kot eno dejanskih težav v slovenskem novinarstvu je Grims izpostavil predvsem stalne pritiske na ljudi, "ki ne trobijo v en in isti rog". Pri nas je praksa, da se ljudi, ki ne trobijo v isti rog, v medijih hitro diskvalificira, takoj ko se oglasijo, je dejal Grims. Glede na to strah, o katerem se govori, po njegovem ni strah pred vlado, ampak pred tistimi, ki ji stojijo nasproti. Opozoril je tudi, da se v medijih uporabljajo tudi nekatere "nacistične metode".

Majda Širca (Zares) je ob tem pozvala, naj pove konkreten primer nacistične metode. Grims ji je odgovoril, da se je primer pojavil v sicer satiričnem prispevku v Delu. "Tam je bilo poleg mojega imena zapisano, da se bo ta oseba za svoj obstoj morala še opravičiti. Pri tem gre za veliko podobnost s slike Juda v eni izmed nacističnih knjig. Na njej je narisan prst, ki kaže nanj, zraven pa piše: Ta Jud se bo moral za svoj obstoj še opravičiti."

Težav novinarjev ne more reševati parlament?

Predsednik Sindikata novinarjev Slovenije Iztok Jurančič je dejal, da se je od aprila 2006 do danes na sodišču znašlo 13 primerov, kjer je prišlo do kršitev delovnopravne zakonodaje.

Kot je dejal, je šlo predvsem za posameznike, ki so službo izgubili zaradi izražanja stališč. "Pričakoval sem, da bomo danes razpravljali o tem, zato menim, da bi si morali v razpravi postaviti prava vprašanja in prave odgovore, saj ne želimo, da bi se z novinarji ob volitvah dogajalo to, kar se dogaja zdaj," je dejal.

Predsednik Združenja novinarjev in publicistov Peter Jančič je menil, da so stvari, o katerih teče razprava, odvisne predvsem od samih novinarjev, zato jih ne more reševati parlament.

Glavni razlog, zakaj novinarji tega sami še niso storili, Jančič vidi predvsem v neenotnosti med samimi novinarji in pa to, da novinarji kršijo lastna etična načela: "Pred enim letom smo se novinarji srečali na okrogli mizi v Ankaranu, kjer je razprava tekla tudi o domnevnih profesionalnih rešitvah. Takrat sem opozoril, da je tiste novinarje, ki so obtoženi spornih ravnanj, pametno povprašati, kaj menijo o tem in si pridobiti tudi drugo mnenje. Zgodilo se ni nič," je dejal.

Simoniti podpisnikom peticije predlaga, da se obrnejo na lastnike

Kulturni minister Vasko Simoniti se je v svojem nastopu zavrnil navedbe peticije proti cenzuri, v kateri je 571 novinarjev predsednika vlade in vlado obtožilo politične cenzure in pritiskov na medije.

Po njegovih navedbah vlada nima nobene možnosti, da bi počela kaj takega. "Republika Slovenija nima neposrednih deležev v tiskanih medijih. Prav tako z izjemo nacionalnega radia in televizije nima neposrednega lastniškega v radijih in televiziji," je dejal. Podpisnikom peticije je zato predlagal, naj svojo kritiko usmerijo predvsem na svoje lastnike in ne vlado.

Po Simonitijevih besedah so bile v zadnjem času opravljene številne razprave o stanju v slovenskih medijev, vendar nobena ni pokazala, da bi bilo kar koli narobe. Konkretno je omenil septembrski Politbarometer, ki je pokazal, da večina ljudi meni, da so mediji bolj objektivni kot so bili pred leti in raziskavo Stanje medijskega pluralizma v Sloveniji, ki ni pokazala, da bi bilo v medijih kar koli narobe. "Vendar se jo je ignoriralo," je dejal. Dodal je, da nekatere tuje raziskave in lestvice, ki Slovenijo po medijski svobodi uvrščajo visoko na lestvici.

Na koncu je še zavrnil očitke o preprodajah lastništev v medijih: "Če bi pogledali kronologijo, bi videli, da je bil največji mediji prodan v letu 2003. Lastnik je bilo celo član SD." Pri tem je poslancem opozicije predlagal vsaj malo samokritike, "ko drugim očitajo politične pritiske na medije".

Simonitiju se je pridružila Alenka Jeraj (SDS). Menila je, da bodo predlagatelji za sklic seje morali v dokaz svojih trditev predložiti kakšne bolj konkretne dokaze, kot sta stenogram seje državnega zbora z govorom predsednika vlade ob glasovanju o zaupnici vlade in besedilo peticije, ki jo je podpisalo 571 novinarjev.