Električna in magnetna polja so povsod okoli nas. So vseprisotna in nas obdajajo v različnih oblikah, že vse od začetkov vesolja. A tega vseprisotnega sevanja, kot poljudno imenujemo elektromagnetna polja, se najbolj zavemo ob pogledu na bližnji daljnovod in ne glede na stopnjo resnične nevarnosti so ljudje v splošnem prepričani, da jih daljnovod ogroža. Toda, ali in kako se vpliv daljnovoda razlikuje od vpliva, ki ga imajo na naše zdravje elektronske in električne naprave v naših domovih, od vpliva mobitela, ki ga držimo v roki, ko prebiramo novice ali objavljamo fotografije na družbenih omrežjih?
Kako močno sevajo daljnovodi?
Vse električne in elektronske naprave oddajajo električna in magnetna polja. Daljnovodi in električne naprave oddajajo polja z omrežno frekvenco 50 Hz valovne dolžine, medtem ko mobilni telefoni oddajajo visokofrekvenčne valove.
Daljnovodi s svojimi vodniki električne energije ustvarjajo neionizirajoča elektromagnetna polja zelo nizkih frekvenc. Ko je daljnovod pod napetostjo, je v okolici vzpostavljeno konstantno električno polje, saj je tudi napetost na daljnovodu razmeroma stabilna. Ko pa po njem steče elektrika, se okoli vodnikov daljnovoda vzpostavi še magnetno polje, a z mnogo manjšo gostoto, kot jo ima naravno magnetno polje Zemlje. Magnetno sevanje je torej odvisno od električnega toka in se spreminja glede na potrebe uporabnikov. Daljnovodi namreč elektriko od proizvodnega vira pripeljejo do domov, pisarn, tovarn, šol, bolnišnic ... Elektromagnetna polja se tako ustvarjajo povsod na tej poti, tudi na daljnovodih.
Tako kot daljnovodi so vir elektromagnetnih polj zelo nizkih frekvenc tudi električne naprave v naših gospodinjstvih. Najvišja vrednost je na njihovi površini in z oddaljenostjo zelo hitro upada. Podobno je z daljnovodi – in prav zato neposredno pod njimi ni bivanjskih objektov, medtem pa so izmerjene vrednosti električnih in magnetnih polj v hišah in objektih ob daljnovodih nižje od predpisanih mejnih vrednosti. Pravzaprav so precej nižje od električnih naprav, ki jih dnevno uporabljamo v svojih domovih.
Raziskave so pokazale, da elektromagnetno polje električnih naprav in daljnovodov povzroči šibke električne tokove, ki stečejo skozi človekovo telo, a so ti precej šibkejši od naravnih tokov, ki nastajajo v možganih, živcih in srcu ter ne predstavljajo tveganja za zdravje. Strah, da polja daljnovodov vplivajo na kakovost bivanja bližnjih stanovalcev in na njihovo zdravje, je zato neutemeljen – dejstvo namreč je, da je električno in magnetno polje daljnovodov v objektih, ki so ustrezno oddaljeni, šibkejše od drugih virov, ki smo jim vsak dan nenehno izpostavljeni.
Sevanje okoli nas
Ozrimo se na predmete okrog sebe: električni radiatorji ob stenah naše sobe oddajajo infrardeče sevanje, wi-fi oddajniki oddajajo visokofrekvenčno elektromagnetno valovanje, mikrovalovna pečica oddaja mikrovalove, indukcijski štedilnik oddaja magnetno polje, radio v prostor pošilja mehansko zvočno sevanje, televizor pa vidno svetlobo. Dnevno uporabljamo indukcijsko ploščo, brivnik, pa sušilnik za lase ...
Vse te naprave so glavni vir elektromagnetnega polja v našem domu, napaja pa jih – elektrika. Tudi električne napeljave, kot so vtičnice, vodniki in razdelilniki, so vir elektromagnetnega polja na nizki frekvenci 50 Hz (t. i. nizkofrekvenčno valovanje električnih in magnetnih polj, kar označujemo z enoto T). Človek je tem napravam izpostavljen bistveno bolj kot daljnovodom. Na lestvici jakosti magnetnega polja sta najvišje brivnik in sušilnik za lase. Če ju držimo oddaljena tri centimetre od glave, znaša njuna jakost približno 2000 T, kar je 20-krat več od dovoljene mejne vrednosti. Podobno jakost oddajajo denimo tudi vlaki ali tramvaji (do nekaj sto T), medtem pa daljnovodi in celo transformatorske postaje v bivalnem okolju oddajajo vrednosti, ki so le nekaj T in so daleč pod mejnimi vrednostmi. Raziskave na zdravih prostovoljcih kažejo, da izpostavljenost takim poljem šibkih jakosti ne povzroča zaznanih učinkov na zdravje.
Mobitel – vsakdanji vir visokofrekvenčnega neionizirajočega polja
Če z večino električnih naprav nismo nenehno v neposrednem stiku, pa je drugače z mobilnimi aparati, ki so postali nepogrešljivi del našega vsakdana, sredstvo komuniciranja, vir informacij, delovno sredstvo in pomočnik pri opravilih. Naši vseprisotni stalni spremljevalci. Mobilni telefoni so pravzaprav šibki radijski oddajniki, ki oddajajo in sprejemajo sevanje v območju mikrovalov.
Ljudje smo tako nenehno in vedno bolj izpostavljeni njihovim poljem, saj se širi tako raba mobilnih telefonov kot baznih postaj, ki omogočajo vzpostavitev zveze. Polje mobilnih naprav se povečuje z njihovo oddaljenostjo od oddajnika in je največje v času, ko vzpostavljajo povezavo. Slabši kot je signal – in ironično, v neokrnjeni naravi je ta najslabši – močnejše je njihovo polje sevanja. Mobilni telefoni so hkrati tudi tisti, ki se jih najpogosteje dotikamo in ki so nenehno v bližine naše glave. Tako se ob uporabi mobilnega telefona okoli naših ušes in rok vzpostavi polje sevanja. Kljub temu pa je to vendarle premajhno, da bi razbilo kemične vezi med molekulami in poškodovalo DNK, kažejo izsledki študije, ki so jo pripravili na Upravi RS za varstvo pred sevanji. Posameznikova izpostavljenost visokofrekvenčnemu elektromagnetnemu polju namreč v povprečju dosega dober odstotek dovoljenih mejnih vrednosti, ki jih določa zakonodaja. Ugotovili so še, da največ k povprečni izpostavljenosti prispevajo radijski in televizijski oddajniki, sledi tehnologija 2G, nato naprave doma in za tem tehnologija 4G. Tehnologija 5G je z dvoodstotnim prispevkom šele na petem mestu.
Naročnik oglasne vsebine je Eles.
