Sežigalnica odpadkov tudi v neprevetreni Ljubljani?

Ali sta sežig in sosežig odpadkov dala odgovor na pereče vprašanje njihovega odlaganja? Delno že, odgovarja stroka, toda ne na način, kot ga je z uredbo dva tedna po porazu na volitvah začrtala odhajajoča Janševa vlada.

In medtem ko je Evropska komisija sežig in sosežig umaknila s seznama trajnostnega ravnanja z odpadki, se zanju zanima vse več slovenskih občin. Poleg mariborske in kočevske tudi prestolnica – v sklopu energetsko-okoljskih ambicij ob napovedi ponovne kandidature to možnost omeni tudi župan Zoran Janković. Termoelektrarna in toplarna Ljubljana je namreč v želji po okoljsko sprejemljivejšemu pridobivanju energije zadnja leta veliko investirala v plinske zmogljivosti, a ker cena plina vrtoglavo raste, se odpadki nudijo kot vabljivo alternativno kurivo.

Kot je v oddaji 24UR ZVEČER poudaril docent doktor Milan Brvar, vodja centra za klinično toksikologijo in farmakologijo v ljubljanskem kliničnem centru, se z omejeno uredbo ne strinjajo, ker pristojni niso upoštevali njihovih glavnih predlogov, ki so jim jih podali. Nasprotujejo, da bi se koncesija podeljevala za dobo 30 let in to brez predhodne presoje primernosti lokacije: "Jasno pa je, da se bo s podelitvijo koncesije že praktično določala tudi lokacija. Če bo dobilo koncesijo na primer podjetje Energetika Ljubljana, je jasno, da bodo sežigali v Ljubljani in to brez neke predhodne presoje vplivov te sežigalnice na okolje. Sežiganje je lahko zelo problematično predvsem v določenih krajih. Problematične so denimo doline in kotline, kot je Ljubljanska, ki je slabo prevetrena. Zavedati se moramo, da veter v Ljubljani piha v povprečju en meter na sekundo, na Dunaju piha petkrat hitreje ali celo v Københavnu, ki ga večkrat primerjajo z Ljubljano glede sežigalnice, veter močno piha in vso to umazanijo odnese v Panonsko nižino in Severno morje. Ljubljana je zaprta kotlina in predvsem v hladnih mesecih se naredi temperaturni obrat in se bo ves ta strupen plin iz sežigalnice zadrževal v Ljubljani," opozarja, da se bodo strupene snovi pomikale k bolnišnicam in šolam.

Spomnil je, da so v priznani znanstveni reviji Lancet pred kratkim izračunali, da v Ljubljani že zdaj zaradi dihanja onesnaženega zraka letno prezgodaj umre več sto ljudi.

Uroš Macerl, dolgoletni okoljevarstvenik in zdaj sopredsednik zelene stranke Vesna, je poudaril, da je poleg boljše prevetrenosti že omenjenih Dunaja in Københavna v Sloveniji velik problem nadzor. "Okoljski kriminal se dogaja že 15 let. Nadzor nad onesnaževanjem je na izjemno slabem nivoju, pa tudi okoljska zakonodaja ni enaka kot v Avstriji ali Nemčiji. S takšno zakonodajo in takšnim nadzorom nikakor ne moremo dovoliti in zgraditi sežigalnice. Gre za stvar, ki je absolutno nevarna, vpliva na okolje in zdravje ljudi," je prepričan. Opozarja tudi, da v Sloveniji nimamo podatkov, koliko odpadkov dejansko imamo in koliko jih sežgemo.

Ne zadošča samo študija posamezne lokacije, izdelati bi morali tudi natančen izračun, koliko odpadkov proizvedemo in kakšne zmogljivosti za to sploh potrebujemo.

"Pogovarjamo se samo, katera je slabša rešitev: sosežig v cementarnah in industrijskih pečeh ali sežig v specializiranih sežigalnicah. Najboljša rešitev je zmanjševanje količin odpadkov in na to pot moramo iti. Način, na katerega se Slovenija danes odloča o tem, da bomo dobili sežigalnice, je popolnoma nesprejemljiv," je prepričan Macerl.

Na zdravniški zbornici poudarjajo: Dopustne vrednosti nikakor ne bi smele biti ohlapnejše od evropskih. Brvar pojasnjuje, da so predlagali več popravkov te uredbe, za katere upajo, da bodo nazadnje vendarle sprejeti: "Eden pomembnejših bi bil to, da se v to uredbo jasno zapiše, da bodo izpusti iz sežigalnic vsaj tako nizki, kot jih priporoča EU, in to brez izjeme.  Želimo tudi, da se izenačijo mejne vrednosti za sežig in sosežig," opozoril pa je še, da je glede presoje vplivov na okolje pri nas trenutno tako, da jo naroči in plača tisti, ki bo sežigal, kar je zaradi konflikta interesov lahko sporno.

Macerl pa je prepričan, da mora biti v odločevanje o (so)sežiganju odpadkov vključena tudi javnost: "Na koncu tudi referendum, absolutno."

Predvsem pa bi sežiganje moralo biti zadnja rešitev v verigi ravnanja z odpadki, slovenskimi – in nikakor ne nova tržna niša za obstranski dobiček.