Sežigalnica v Ljubljani? Nevladniki opozarjajo na transparentnost

Kot so na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudarili predstavniki civilne družbe, se je več civilnodružbenih inciativ, nevladnih organizacij, neodvisnih strokovnjakov ter posameznih političnih akterjev povezalo v skupno pobudo, katere namen je osvetliti ključna odprta vprašanja, spodbuditi strokovno razpravo ter predstaviti možne alternativne pristope sežiganju odpadkov.

Ob tem je arhitekt Arne Vehovar spomnil, da se je nedavno stekel rok za prijavo na razpis ministrstva za okolje, podnebje in energijo za izbiro koncesionarjev za izvajanje gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. "Po pričakovanju so se prijavili trije ponudniki iz Ljubljane, Maribora in Celja. Predsednik komisije za izbor koncesionarjev pričakuje, da bodo rezultati znani enkrat poleti. Po objavi rezultatov pa bo treba izpeljati postopke umeščanja v prostor, temu pa bodo sledile še pridobitve integralnega gradbenega dovoljenja in celostne presoje vplivov na okolje," je izpostavil in dodal, da vsi ti postopki po zakonu vključujejo tudi obvezno javno razpravo.

Po besedah Vehovarja se v koaliciji civilnih iniciativ in posameznikov ne strinjajo, da je za reševanje problematike odpadkov najboljša rešitev izgradnja sežigalnice. V luči tega so pripravili tudi več ključnih argumentov za nujnost transparentnega in participativnega procesa odločanja. "Ljubljana ima že danes obremenjen in onesnažen zrak, je tudi med najbolj onesnaženimi mestu, zdravniška združenja že dalj časa opozarjajo, da je onesnažen zrak povzročitev povzročitev mnogih kroničnih bolezni in prezgodnje smrti," je opozoril.

Ob tem je izpostavil tudi problem kotlinske lege prestolnice in njenih prometnih obremenitev, zaradi katerih se mesto sooča s pogosto močno preseženimi koncentracijami delcev PM10 in PM2,5, ki presegajo dopustne koncentracije, kot jih predvideva Svetovna zdravstvena organizacija. "Zato je seveda vsak dodatni vir škodljivih izpustov problematičen," je posvaril.

Civilna družba opominja tudi na evropsko zakonodajo, ki v hierarhiji ravnanja z odpadki prednost pred sežigom daje preprečevanju nastajanja odpadkov, ponovni uporabi in njihovemu recikliranju. Sežigalnice ustvarjajo tudi odvisnost od odpadkov, saj za svoje delovanje potrebujejo stalno količino gorljive frakcije. "Pred tako veliko investicijo v potencialni vir dodatnega onesnaženja je treba argumentirano dokazati, da so bile vse druge možnosti resno pretehtane in da je izbrana rešitev optimalna z vidika varovanja okolja in zdravja lokalnega prebivalstva," je bil jasen Vehovar.

Predstavniki civilne družbe opozarjajo tudi na trenutno ne dovolj transparentno ekonomiko projekta. "Investicija je trenutno ocenjena na približno 300 milijonov evrov, vendar javnost nima jasnega vpogleda v celotne stroške projekta financiranje, obratovanje, ravnanje z ostanki sežiga in morebitna finančna tveganja," je dejal Vehovar. Pod vprašaj med drugim postavljajo tudi izhodišče, da bo sežigalnica zmanjšala neto količino škodljivih izpustov ter da se bodo znižali stroški toplotne energije za končne uporabnike.

"Tovrstni strateško, okoljsko in prostorsko izredno zahtevni projekti zahtevajo široko javno razpravo. Sežigalnica ni zgolj infrastrukturni projekt, temveč posega v razvojno strategijo mesta, odločitev mora temeljiti na transparentnosti vseh postopkov, na odprti javni razpravi in doslednem vključevanju neodvisnih strokovnjakov ter sodelovanju prebivalcev pri končnih odločitvah," je podčrtal Vehovar.

Da izgradnja sežigalnice ni v skladu s strategijo Zero Waste (brez odpadkov), h kateri se je Ljubljana zavezala pred več kot desetletjem, pa je opozoril generalni sekretar organizacije Ekologi brez meja Jaka Kranjc.

O tem, da vprašanja odpadkov v brezvetrni in kotlinski Ljubljani ne bomo rešili z velikim projektom izgradnje sežigalnic, pa je menil tudi samostojni ljubljanski mestni svetnik Vesne - zelene stranke Denis Striković. Kot je dejal, gre za "koruptivno zelo tvegan projekt". "Ljubljana ni demokratično mesto, senca korupcije je resnična. Trenutna oblast je razvrednotila mestni svet in onemogočila iskanje najboljših rešitev, da bi Ljubljana resnično postala mesto brez odpadkov," je prepričan.